Zdaj je jasno; Slovenija se bo v svojem tretjem polfinalu odbojkarskih evropskih prvenstev v zadnjih šestih letih (spodletelo ji je le v četrtfinalu leta 2017) z gostiteljico Poljsko v Katovicah merila v soboto ob 17.30 (drugi polfinale med Srbijo in Italijo bo ob 21. uri). Statistika je znana: ko gre za evropska prvenstva, Slovenija Poljsko vselej izloči. Leta 2015 je bilo 3:2, leta 2017 3:0, leta 2019 3:1. »A to ni merodajno!« takoj opozarja slovenski kapetan Tine Urnaut, »nazadnje, ko smo igrali z njimi, v polfinalu lige narodov, so nas premagali s 3:0. Oni so torej favoriti. Igrajo v izjemni formi. V četrtfinalu so premagali Rusijo s 3:0. Bomo pa naredili vse, se borili od prve do zadnje žoge, da nam uspe.«
Že s polfinalom so dosegli veliko. Ves svet se čudi, kako takšni majhni odbojkarski državi v družbi rekordnih 222 članic Mednarodne odbojkarske zveze (še nogometna Fifa jih ima manj, 211) v šestih letih skoraj vedno uspe priti med najboljše štiri v Evropi. Je to že postalo skoraj samoumevno? »Nikakor,« odvrne Urnaut, »vedno je težko priti do polfinala. Vedno več je ekip, ki nas lahko premagajo, ki se lahko merijo z najboljšimi. Za takšne uspehe moraš res konstantno igrati na najvišji ravni, zato smo zelo veseli, da smo spet med najboljšimi štirimi. To je za nas velik uspeh.« Še posebej, ker se Urnaut zdaj pri 33 letih dobro spominja, kako se je vse skupaj pred poldrugim desetletjem začenjalo: »Uspehi niso prišli čez noč. Isti fantje smo nekoč pogosto izgubljali, se s težavo kvalificirali na tovrstna prvenstva. A potem je vedno več igralcev začelo igrati v močnih klubih in ligah. Leta 2015 smo bili tako že dovolj izkušeni za odmeven dosežek. Sem pa vesel, da še dandanes ostajamo visoko motivirani na vseh turnirjih.«
A številni tuji novinarji so opazili, da je šport res slovenski izvozni produkt in da uspehi prihajajo tudi iz košarke, kolesarstva, z olimpijskih iger… »Kako to, me sprašujete? Morali bi najti koga bolj pametnega,« se najprej zasmeje Korošec. Hitro se potrudi z odgovorom: »Naši otroci so že od malega zunaj, se igrajo z žogo, v šoli preizkušajo različne panoge. To je del naše kulture. Kljub razvoju tehnologije se to nadaljuje. Kot majhna država se moraš še bolj dokazovati za prepoznavnost.« In zdaj smo to v tujih očeh očitno dosegli. Pa da ne bi kdo česa spregledal, se k Urnautovemu odgovoru vključi slovenski selektor Alberto Giuliani: »In ne pozabite motokrosa, Tim Gajser je trikratni svetovni prvak!«
A fokus je zdaj na drugih svetovnih prvakih, odbojkarskih. In Giuliani jih dobro pozna, saj je trener tamkajšnje Resovie, pete ekipe minulega državnega prvenstva: »Bo kar hecno, ko se bomo jaz, Klemen Čebulj in Jan Kozamernik udarili z nekaterimi našimi člani. Je pa Poljska favoritinja. Ostala je v dobri formi, pokazala visok nivo odbojke. Za moje fante je igrati v polfinalu sanjsko, za Poljake nujnost.« In na katere Poljake biti pozoren? Urnaut je izpostavil naturaliziranega Kubanca Wilfreda Leona in Bartoša Kureka. Pa seveda bo treba utišati sedmega igralca s tribun.
