Socialistična pariška županja Anne Hidalgo, ki se je v nedeljo podala v boj za zmago na predsedniških volitvah spomladi prihodnje leto, je poskušala pritegniti pozornost Francozov s tem, da je kot eno od pomembnejših točk v svoj program uvrstila dvakratno povečanje plač učiteljem do leta 2027. Učitelj na začetku kariere v Franciji dobi neto manj kot 1500 evrov, na koncu pa okoli 2000 evrov, kar je manj kot v Italiji ali na Portugalskem, veliko manj kot v Španiji in kar dvakrat manj kot v Nemčiji, kjer sicer učitelji precej več ur na teden porabijo za delo z učenci.
Nedavni glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier, ki je eden od številnih predsedniških kandidatov na desnici, je tu sicer blizu Hidalgovi, saj meni, da bi morale biti plače učiteljev podobne kot v sosednjih velikih državah. Oba stavita na šolstvo, z izboljšanjem katerega je – za kar je lep primer Nemčija – mogoče izboljšati tudi konkurenčnost francoskega gospodarstva.
Svarila, da bi sledila veriga zahtev v javnem sektorju
Hidalgova tako poskuša pridobiti nekdanje volilce socialistov, kar je bila nekoč velika večina od 1,2 milijona učiteljev. Glavni očitek njenemu predlogu je, da bi se zahteve po povečanju plač pojavile tudi drugje v javnem sektorju in da bi to še poglobilo že tako velik proračunski primanjkljaj, ki se vleče od leta 2008, lani in letos pa je zaradi pandemije rekorden.
Argument v prid predlogu Hidalgove sicer je, da so šle stotine milijard evrov tudi za podjetja in da v Franciji primanjkuje učiteljev, zlasti matematike in fizike. A celo radikalni levičar Jean-Luc Mélenchon, ki je sicer za takojšnje povečanje neto minimalne plače s 1200 na 1400 evrov, se čudi predlogu Hidalgove. Izračunal je, da bi dvakratno povečanje plač učiteljem državo stalo 60 milijard evrov na leto, medtem ko vsi proračunski izdatki znašajo 440 milijard evrov na leto.
Težava je način porabe denarja
Ekonomist in analitik Philippe Dessertine se je na televiziji France 5 strinjal, da je delo učiteljev vse težje, a dodal: »Tudi policisti pravijo, da je njihovo delo vse bolj strašno. Sodniki trdijo, da so pogoji njihovega dela vse hujši. Da ne govorimo o medicinskih sestrah. V vsem javnem sektorju zaposleni pripovedujejo, da je njihov delavnik pravi pekel, plače pa nizke. Toda Francija od vseh držav na svetu porabi največ odstotkov BDP za javne izdatke. Torej je glavni problem Francije, da se državni denar slabo porabi, in to predvsem zaradi slabe organizacije.«
