Marko Mlačnik je kot plesalec deloval v pionirski generaciji Plesnega teatra Ljubljana (PTL) in ustvaril pomembne plesne vloge zlasti v predstavah Ksenije Hribar. Med letoma 1983 in 1989 je bil zaposlen v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG), kjer je kot igralec sodeloval v antologijskih prestavah Vita Tauferja, Janeza Pipana, Ljubiše Ristića in Tomaža Pandurja, nato je sedem let ustvarjal kot svobodni kulturni delavec. Konec leta 1996 se je znova zaposlil v SMG in ustvaril neštete pomembne vloge. V številnih predstavah je sodeloval tudi v vlogi koreografa, preizkusil se je tudi kot režiser.

Kot plesalec, igralec in koreograf Mlačnik ves čas tesno sodeluje z režiserjem Draganom Živadinovom, nazadnje v predstavi Biokozmizem:: Izreka, za katero sta predlogo ustvarila Mlačnik in Marko Brecelj. Dejaven je bil tudi v mednarodnem prostoru: sodeloval je s skupino Dance Energy iz Münchna in romskim Teatrom Pralipe, leta 1993 pa pri mednarodnem projektu Sarajevo, ki ga je po besedilu Gorana Stefanovskega zrežiral Slobodan Unkovski in ki je bil predstavljen v Antwerpnu, kulturni prestolnici Evrope 1993. Odigral pa je tudi opazno vlogo v filmu Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva Toma Stopparda.

»Marko Mlačnik v umetniškem smislu ni niti nedvoumna umetniška funkcija niti identiteta, prej razlika, saj se onstran funkcij, disciplin, področij in paradigem ponavlja in presega kot odločilna umetniška vez med njimi: kot koreo-inženir antologijskih del scenskih umetnosti, ki so se v štirih desetletjih lahko koreografsko utelesila z njegovim znanjem, domišljijo in posredništvom. Z njim se ta umetnost ni zgolj pretvorila v Čas, ampak je svoj Čas lahko sploh ustvarila. Postala je paradigma,« pa je v obrazložitvi za nagrado Ksenije Hribar 2021 zapisala žirija. tlp