Ali pač nekaj malo drugačnega. Denimo tradicionalna grška zloženka, ki se ji bo uprl le malokdo. Prej se utegne zgoditi, da jo bodo pojedli do zadnje drobtinice, medtem ko se bodo spominjali (ne)davnih počitnic v Grčiji, k čemur jih lahko zvito spodbudite, če jim ob kosilu zavrtite kakšno grško melodijo, denimo iz zakladnice nedavno preminulega Mikisa Theodorakisa ali Nane Mouskouri … Ob tem seveda nikakor ne pozabite na vino. Pa ne cviček!

Ime te zloženke po slovenskem pravopisu zapisujemo kot pasticio (grško pastitsio) in je ena od jedi, ki so jih Grki na neki način prevzeli od Italijanov ter jih dodelali po svoje. V osnovi gre za zapečeno jed iz testenin, zmlete govedine, sira, paradižnika in bešamela, kar je hkrati osnovna definicija lazanje. Pa vendar se jedi precej razlikujeta in sta si hkrati podobni, ne moreta pa skriti vsaj daljne sorodstvene povezave z musako … Torej je vse skupaj en pravi pasticium, kot se glasi latinska prispodoba za zmešnjavo.

Ampak pasticium oziroma po italijansko pasticcio, kar je izpeljano iz italijanske besede pasta, v svoji kulinarični osnovi pomeni nič drugega kot nekakšno pito.

Značilni grški pasticio (izgovarja se prav tako, kot se po naše napiše) je sestavljen iz skrbno zloženih plasti votlih testenin (se ob tem spomnite stonske torte, ki smo jo obravnavali nedavno?), ki jih povezujejo jajca ali sir ali oboje, plasti mlete govedine (ali ovčetine) s paradižnikom, cimetom in celo z mletimi klinčki, še ene plasti testenin in bešamela ali bešamela s sirom. V to plast včasih naribajo nekaj muškatnega oreščka. Po vrhu je po navadi nariban ovčji ali kozji sir.

Za enako jed izključno na Cipru uporabijo tudi svinjino, pravijo pa ji makarónia tou foúrnou, kar pomeni dobesedno makaroni iz pečice, v Egiptu se imenuje macarona béchamel, na Malti pa jo lahko naročite pod imenom timpana. Ha! Jed tisočerih imen, ki v sebi skrivajo tudi tisočere drobne razlike, značilne za vsakokratno krajevno kuhinjo …

V vsakem primeru je to jed, ki dopušča neskončne variacije in dodatke. Prav dobro se odreže z ribjim filejem, vegetarijanci prisegajo tudi na različico z blitvo ali špinačo namesto mesa. Le previdno pri zvračanju iz pekača!

PASTICIO – TRADICIONALNA GRŠKA TESTENINSKA ZLOŽENKA

SESTAVINE ZA 10 OSEB

1 kg zmletega govedine,

400 g paradižnika,

500 g peresnikov,

450 g poltrdega ovčjega sira,

2 večji čebuli,

1 rdečo papriko,

7 žlic masla,

1,5 dl refoška,

5 velikih jajc,

6 žlic masla,

100 g moke,

5 dl mleka,

1 ščepec cimeta,

morska sol, sveže zmlet poper,

timijan, origano.

PRIPRAVA

1. Najprej pripravimo bešamel. Mleko močno segrejemo. 3 žlice masla razpustimo v manjšem loncu, z metlico vmešamo moko in postopoma vmešamo še vroče mleko. Med nenehnim mešanjem počasi kuhamo, da nastane gladka gosta omaka. Primešamo malo soli in odstavimo, da se ohladi. Ko je omaka le še mlačna, ji z metlico primešamo 2 jajci.

2. Čebulo sesekljamo, papriko in paradižnik drobno narežemo (ali uporabimo koščke iz steklenice). V veliki ponvi na maslu zarumenimo čebulo, nanjo nadrobimo meso in med mešanjem počasi pražimo, da se začne barvati rjavo. Primešamo papriko, vino, sol, začimbe in paradižnik ter odkrito počasi kuhamo 20 minut.

3. Testenine skuhamo na zob, minuto manj, kot je navedeno na vrečki. Odcedimo jih in na hitro splaknemo z mrzlo vodo. Ohlajenim primešamo 3 razžvrkljana jajca in 1,5 žličke soli. Sir grobo naribamo.

4. Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Polovico testenin razporedimo na dno dveh dobro namaščenih globokih podolgovatih pekačev (kot za pecivo ali kruh). Posujemo jih s četrtino sira. Na vrh razporedimo mesni nadev in posujemo z naslednjo četrtino sira. Na to razporedimo preostale testenine in posujemo z naslednjo četrtino sira. Prelijemo z bešamelom in posujemo s preostalim sirom. Idealno je, če jed sega skoraj do roba. Za 45 minut damo v pečico, da se vrhnja plast mehurjasto zlato zapeče. Preden jed postrežemo, naj na hladnem počiva vsaj pol ure! Iz pekača jo previdno zvrnemo na pladenj in narežemo (glej sliko). Odlična je tudi pogreta naslednji dan!

Čas priprave in kuhanja: 100 minut

GRŠKA SOLATA

Potrebujemo

1 svežo kumaro,

2 zeleni papriki,

4 večje zrele paradižnike,

1 čebulo,

250 gsira feta,

20 izkoščičenih oljk,

1 dloljčnega olja,

½ dlvinskega kisa,

1 žlicosuhega origana,

morsko sol,

sveže zmlet poper.

Priprava

Zelenjavo operemo, kumaro po potrebi olupimo, jo vzdolž prerežemo in ji po potrebi odstranimo semenje ter jo narežemo na tanke rezine. Čebulo narežemo na kolesca, papriko in paradižnik narežemo na koščke, sir feta pa na kocke. Vse skupaj damo v skledo skupaj z izkoščičenimi oljkami, zabelimo s čim boljšim oljčnim oljem, okisamo, solimo in popramo, začinimo s suhim origanom ter dobro premešamo. Jed lahko izboljšamo s kaprami. Ponudimo lahko tudi ohlajeno, denimo skupaj s popečenimi rezinami kruha, s katerim lahko na koncu popivnamo vse slastne sokove.

GRŠKA HALVA

Potrebujemo

2 dl blagega oljčnega olja,

350 g pšeničnega zdroba,

600 g rjavega sladkorja1 l vode,

3 pomaranče (lupina),

1 žličko cimeta,

¼ žličke zmletih klinčkov,

150 g zdrobljenih mandeljnov,

1 pest rozin.

Priprava

V ventilatorski pečici pri 180 stopinjah Celzija 8 minut na suho pražimo mandeljne. V teflonski posodi na olju med mešanjem pražimo zdrob 4–5 minut, da zlato porjavi. Dodamo sladkor, vodo, naribano pomarančno lupino, cimet, klinčke in rozine. Mešamo 10 minut, da se zgosti in se začnejo tvoriti mehurčki. Gotovo je, ko začne med mešanjem odstopati od dna posode. Takrat le še primešamo mandeljne in maso nadevamo v okrogel model kot za majhen šarkelj. Dobro pritisnemo ob model in potolčemo. Po 5 minutah zvrnemo na krožnik in postrežemo hladno ali toplo, s sladoledom ali grškim jogurtom.