Ameriški kongres je izpolnil napoved in od vlade predsednika Joeja Bidna zahteval pojasnila o okoliščinah vojaškega umika iz Afganistana, ki ga tako republikanci kot Bidnovi demokrati označujejo za polomijo, ki bi se ji bilo mogoče izogniti. Zunanji minister Antony Blinken je dva dneva, najprej v predstavniškem domu, včeraj pa še v senatu, na ostre kritike odgovarjal predvsem z argumentom, da je umik s sporazumom zapečatila že prejšnja vlada Donalda Trumpa in da bi talibani v primeru nespoštovanja dogovora spet začeli napadati ameriške vojake. Dejal je tudi, da nihče ni predvidel tako naglega kolapsa afganistanske vojske, zaradi katerega so se talibani sprehodili do Kabula že dobra dva tedna pred dokončnim ameriškim umikom, in da so iz države vendarle evakuirali 124.000 ljudi, kar je označil za uspeh.
V senatu s tem včeraj niso bili zadovoljni. Najvišji republikanec v odboru za zunanje zadeve James Risch je v svoji kritiki govoril o ličenju pujsa, kar je ameriška prispodoba za olepševanje stvari. »Na svetu ni dovolj šminke za tega pujsa, da bi bil videti kakor koli drugačen, kot je v resnici,« je rekel. Umik je označil za »katastrofalno spodletel«, vlada pa da je kriva za padec mednarodnega ugleda države. Prizanesljiv ni bil niti predsedujoči odboru demokrat Bob Menendez, ki je dejal, da je bil umik »očitno in fatalno ponesrečen«. Dejal je, da bo zahteval pojasnila vlade o vseh njenih potezah v Afganistanu. Zaslišanj in preiskav namreč še zdaleč ni konec, Menendez med drugim zahteva zaslišanje obrambnega ministra Lloyda Austina.
EU ne preostane drugega kot vzpostaviti stike s talibani
Eno od vprašanj ostaja, kako to, da so – kot je dejal Blinken – zgrešile vse obveščevalne in analitične napovedi o stanju v afganistanski vojski, ki se je po njegovem sesula nepričakovano hitro, česar ni predvidela niti najbolj črna napoved. Prav v dneh, ko so se v ZDA spominjali napadov na državo leta 2001, po katerih so bile obveščevalne službe ostro na udaru, se o njihovem delu zdaj spet porajajo javna vprašanja.
Mnogi demokrati pa so Bidnovo vlado vzeli tudi v bran in republikancem očitali, da so dvolični, saj da bi morali kritizirati tudi Trumpa, ki je februarja lani s talibani sklenil dogovor o ameriškem umiku – če že zdaj talibane označujejo za »eno najbolje oboroženih terorističnih skupin na svetu«, kot je dejal Risch, ko je kritiziral dejstvo, da je precej ameriškega orožja po umiku končalo v rokah talibanov. Dejal je tudi, da se boji ameriške normalizacije odnosov z njimi, medtem ko je zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell včeraj dejal, da Uniji ne preostane drugega, kot da se s talibani pogovarja, ker krize tam ni konec, brez stikov pa ni mogoče vplivati nanjo. To bo mednarodna skupnost sicer poskušala tudi z donacijo milijarde dolarjev, kolikor so zbrali na ponedeljkovi konferenci pod okriljem OZN, denar pa naj bi obšel nove oblasti v Kabulu. ba, agencije