Zagrizena nasprotnica cepljenja je namreč ostajala takšna skozi vso oddajo, gluha za vse argumente, za vsa dejstva in sporočila stroke o razmerah v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah ter razširjenosti virusa med ljudmi, zaradi česar se vsak dan bližamo potrebi po obveznem cepljenju, ne prisilnem, ampak obveznem cepljenju. Česar nobena ustava ne prepoveduje, kadar to zahtevajo zdravstvene razmere. Ne vem, zakaj ni prepričane šolske vzgojiteljice nihče vprašal, ali je tudi obvezna vožnja po desni protiustavna, saj nam jemlje zajamčeno svobodo, da bi lahko sami odločali, v katero smer in po kateri strani se bomo zapodili po cestah in avtocesti… Tudi tam nam skupna obveznost ukazuje, da vsi vozimo po desni (dobro, v Združenem kraljestvu pa po levi, ampak spet vsi, brez demokratične izbire)! Mi zna kdo pojasniti, kakšen smisel bi še imelo neskončno besedovanje in nastopanje pred kamerami, če vsi samo branijo stališča hiše, ki jo zastopajo, ali uveljavljajo interes stranke ali posamičnih ozadij. Koliko lepše bi bilo z različnimi mnenji in znanjem dopolnjevati najboljšo rešitev.
A da ne ostanem samo pri ponesrečeni predstavnici vzgojno-izobraževalnega procesa: enako iznakaženo je izzvenel tudi nedeljski intervju, navadno kakovosti ena a, tokrat pa degradiran z izzivalnimi nasmeški voditelja, s katerimi preveč očitno izsiljuje njemu všečne odgovore na vprašanja, za katera se res ne da reči, da ne bi bila še kako politično navijaška.
Milan Maver, Ljubljana