Oči nemških volilcev so bile v nedeljo zvečer na drugem volilnem soočenju kanclerskih kandidatov uperjene predvsem v kandidata krščanskodemokratske stranke (CDU/CSU) Armina Lascheta. V stranki so ocenjevali, da ima 60-letni ministrski predsednik zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija te dni zadnjo priložnost doseči preobrat v padajoči javnomnenjski podpori stranki, po kateri bi se CDU/CSU čez slaba dva tedna utegnila iz kanclerskega urada preseliti v opozicijo. Laschet je na soočenje prišel bojevit, okrepljen z gorečim govorom na strankarskem kongresu CSU, kar je krščanskim demokratom vlivalo upanje, da še lahko prepreči nakazujoči se volilni poraz.
Tokrat Scholz bolj na udaru
A eno so volilni kongresi somišljenikov, drugo pa televizijska soočenja s protikandidati. Vsaj po prvem merjenju odzivov Laschetu gledalcev ponovno ni uspelo prepričati. Zmago na soočenju je odnesel kanclerski kandidat socialdemokratske stranke (SPD) Olaf Scholz, ki se je tako kot kandidatka Zelenih Annalena Baerbock zavedal, da je predzadnje volilno soočenje v končnici volilne kampanje pomemben mejnik in ena zadnjih priložnosti, da pridobi še kakšen odstotek volilnega telesa.
Drugo volilno soočenje je bilo zato precej bolj dinamično kot prvo. Laschet, ki se je tokrat namesto kot kandidat stabilnosti predstavljal kot kandidat, vreden zaupanja, je še bolj napadal oba protikandidata. A večkrat kot ob Baerbockovo se je obregnil ob Scholza, kar je bila opazna sprememba v primerjavi s prvim soočenjem.
Bearbockova je oba kandidata velike koalicije napadala s podobnimi kritikami kot v prvem soočenju in podporo Zelenim spet iskala z znanim stavkom, da lahko zgolj glas za njihovo stranko, ki ji je sicer podpora v dobrem mesecu dni upadla za štiri odstotne točke (trenutno so pri 16 odstotkih), prinese spremembe v Nemčiji.
Laschetova ofenziva
Scholz pa si ponovno ni nadel političnih boksarskih rokavic, čeprav se je kar odločno branil ob napadih Lascheta glede zadnjih preiskav tožilstva na finančnem in gospodarskem ministrstvu, ki ju vodijo socialdemokrati. Policija je tam minuli teden poizvedovala, kaj vedo o tri leta stari aferi pranja denarja in ali je urad za preiskave finančnih transakcij dobil navodila, naj več kot milijon sumljivih transakcij prezre. Pri socialdemokratih – Scholz je finančni minister – so se odzvali z začudenjem in oceno, da gre za politično motivirane preiskave. Pričakovano se je ta tema znašla tudi na televizijskem soočenju. Laschet je Scholza napadel z besedami, da če bi tako delal njegov finančni minister, bi imel v svoji zvezni državi velike težave. Očital mu je tudi, da ni izpolnil svojih obveznosti. Scholz mu je ugovarjal, da so se v času njegovega ministrovanja močno izboljšale nadzorne funkcije na ministrstvu in da tožilstvo ne preiskuje nobene osebe.
CDU/CSU se zaveda, da mora predvsem bolj nagovoriti srednji sloj, če bi želela še kakšen odstotek glasov več. Včeraj je Laschet tako predstavil program CDU/CSU za prvih sto dni vladanja v novem mandatu, ki obljublja dodatne dohodninske olajšave za posameznike oziroma družine z najnižjimi in srednje visokimi prihodki, manj birokracije za državljane in podjetja ter več varnosti na ulicah z vsaj tisoč novimi nadzornimi kamerami. Ekonomisti so njegov program že kritizirali, da bi povzročil primanjkljaj v dvomestni milijardni vsoti.
