Alternativa gradnji drugega bloka (jedrske elektrarne) je, da leta 2043 zapremo obstoječi blok, že prej zapremo TEŠ in se spopademo z izpadom dveh tretjin slovenske elektrike. In ker elektriko moramo imeti, ker je od nje odvisen naš način življenja, jo bomo prisiljeni uvažati, po kakršni koli ceni. In seveda upati, da elektrika sploh bo. V času krize namreč vsaka država najprej poskrbi zase. Dober primer so bile kupčije z zaščitnimi maskami. Če ne bomo mogli poskrbeti sami zase, bomo plačevali višjo ceno elektrike, gospodarstvo bo manj konkurenčno, vsi skupaj bomo revnejši. n1info.si
Nepreslišano: Dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožefa Stefana
Popoln prehod na obnovljive vire bi bil po mojem mnenju dober predvsem za posel. V takem sistemu bodo cene elektrike divje nihale, od izjemno visokih pa vse do negativnih cen. Elektriko za zdaj še vedno vsi plačujemo po isti ceni, vsem nam je vedno na voljo in vsi dobivamo enako kakovostno elektriko. V sistemu z obnovljivimi viri pa se bodo hitro pojavili ponudniki različnih paketov elektrike. Paket »Vedno« si bodo privoščili tisti najpremožnejši. Paket »Skoraj vedno« si bo lahko privoščil srednji sloj. Včasih bo ponoči zmanjkalo elektrike, kdaj bo hladilnik nekaj ur brez napajanja, občasno se bo treba nekoliko prilagoditi. Najmanj premožni pa si bodo lahko privoščili zgolj paket »Občasno«, poceni elektriko bodo dobivali zgolj takrat, ko bodo v omrežju viški. Ko bodo ljudje za isto stvar – elektriko – pripravljeni plačati različne cene, se bodo trgovcem z električno energijo odprle povsem nove možnosti za zaslužek.
Dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožefa Stefana
