V zvezi s tem podajamo naslednje pojasnilo. Gospod Karel Zajc (v nadaljevanju: vlagatelj) se ja na komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti (v nadaljevanju: komisija) prvič obrnil 18. oktobra 2019. V dopisu je spraševal, ali mora naslovni organ odgovoriti na peticijo in morebitno odklonilno mnenje obrazložiti in ali je v primeru, ko organ ni pravi naslovnik, dolžan prejeto vlogo preusmeriti k pravemu naslovniku in vlagatelja o tem obvestiti. S strani komisije je odgovor s pojasnili prejel 26. novembra 2019. V naslednjih letih se je med komisijo in vlagateljem nadaljevalo dopisovanje, kljub temu da komisija s strani vlagatelja nikoli ni prejela peticije, na katero se je ta skliceval. Prejemala je le dopise, v katerih se je pritoževal nad domnevno neodzivnostjo varuha. Tudi varuh je komisiji pojasnil, da razpolaga z obsežno korespondenco z vlagateljem.
Po številnih dopisih, naslovljenih na komisijo, v katerih se je pritoževal nad domnevno neodzivnostjo varuha v zvezi z neobstoječo peticijo, je začel vlagatelj nenadoma zatrjevati, da od komisije ni prejel odgovora na peticijo, ki je prav tako ni.
Vlagatelj se je na komisijo v vsem tem času obračal tudi telefonsko. V telefonskih pogovorih mu je strokovni sodelavec komisije večkrat pojasnil, da z njegove strani nikoli nismo prejeli peticije, ampak le dopise, vezane na delo varuha.
Vlagateljeva peticija ne obstaja in tudi v Mnenjih ni pojasnil, za katero peticijo naj bi šlo oziroma kaj naj bi bila njena vsebina. V zadnjem telefonskem pogovoru je strokovni sodelavec komisije vlagatelja pozval, naj vendarle pove, na katero peticijo se vseskozi sklicuje, vendar od vlagatelja ni dobil odgovora. Vlagatelj ni znal pojasniti, kaj je vsebina njegove domnevne peticije in se po tem tudi ni več oglašal, ne pisno ne telefonsko.
Karmen Uglešić vodja službe za odnose z javnostmi Državnega zbora RS