Če varianti, ki ju ponuja študija Vepro & Vösling, zaradi navedenih razlogov nista izvedljivi, država pa bo morala zgraditi obvozno progo, predlagava jugovzhodno obvoznico južno od Dolgega mosta in vzporedno z avtocesto z viaduktom in predorom do Zaloga. Pred predorom se priključi dolenjska železnica, od Zaloga pa se železnica nadaljuje preko BTC (satelitsko mesto City 2) na prometno glavo – glavno železniško postajo (City 1) z navezavo na gorenjsko železnico. S tem se povežejo tudi regionalne proge in vpadnice. »Hitri - taktni (shuttle) vlaki bi prihajali in odhajali na 15 minut, s čimer bi vožnja z vlakom v Ljubljano iz širšega primestnega okolja postala hitrejša in udobnejša kot z avtomobilom« (generalni direktor SŽ Dušan Mes, Delo, 8. 3. 2021).

Predlog jugovzhodne obvoznice poteka po že z avtocesto degradiranem območju, zunaj območja Natura 2000 in zunaj naseljenega prostora. Ni potrebe po varovanju vodonosnika in novih mostov čez Savo. Predviden potek tirov je 10 km krajši od severozahodne variante.

Železniški tiri primorske železnice Vič–pivovarna Union z ograjo sredi mesta se opustijo. Pridobljena zemljišča opuščene železnice (približno petsto tisoč kvadratnih metrov) se namenijo gradnji vladnih objektov in objektov za administracijo MOL, zemljišča opuščene dolenjske železnice od Lavrice do glavne železniške postaje pa se vrnejo Botaničnemu vrtu, uredi se degradirano središče nekdanjega predmestja Kurja vas s stanovanjsko gradnjo.

Projekta Tivolski lok (70–80 milijonov evrov) in nadgradnja železnice Borovnica–Ljubljana center (186 milijonov evrov), izbrana brez sodelovanja stroke in občanov, ne rešita problema ljubljanskega železniškega vozlišča. V središče naše prestolnice bo še vedno pridrvelo vsak dan 281 tovornih vlakov in prav toliko se jih bo vrnilo v Koper – vsake tri minute. Kljub zamenjavi 3000 oken in »protihrupni zaščiti« problemi 6000 stanovalcev v neposredni bližini železnice in občanov v mestu, ki potrebujejo oddih v zelenem mirnem okolju, ne bodo rešeni.

Evropska unija bo razumela, da vlada raje nameni sredstva za rešitev problema ljubljanskega železniškega vozlišča, mesto pa pridobi zemljišča v vrednosti, ki zadostujejo za financiranje jugovzhodne obvoznice. Poleg tega ponuja Evropska unija še 3 milijarde evrov sredstev, ki jih vlada odklanja.

Čeprav pozno, ponovno predlagava prof. Koželju, mestnemu arhitektu in urbanistu, da nemudoma organizira referendum in pridobi mnenje občanov: ali tivolski lok in nadgradnja železniških tirov Borovnica–Ljubljana ali jugovzhodna obvoznica.

Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana