»Sedanji sistem EU za vračanje je zelo neučinkovit. Njegov učinek je nasproten od želenega - namesto da bi se z njim od nezakonitih migracij odvračalo, se jih spodbuja,« je poudaril član sodišča Leo Brincat, pristojen za poročilo.
V EU se od leta 2008 pol milijona državljanom tretjih držav na leto odredi, naj zapustijo EU, ker so vanjo vstopili nezakonito ali v njej bivajo brez dovoljenja, vendar se jih v svoje države zunaj Evrope dejansko vrne manj kot petina.
Eden ključnih razlogov za nizko stopnjo vračanja migrantov z neurejenim statusom je težavno sodelovanje z njihovimi državami izvora. Napredek ob sklepanju sporazumov o ponovnem sprejemu po veliki migracijski krizi leta 2015 je po oceni revizorjev le omejen.
EU je že sklenila 18 pravno zavezujočih sporazumov o ponovnem sprejemu in uradno začela pogajanja še s šestimi državami. Nedavno je izpogajala tudi šest pravno nezavezujočih dogovorov o vračanju in ponovnem sprejemu.
Pogajanja o sporazumih o ponovnem sprejemu ogroža nekaj stalnih spornih točk, na primer obvezna vključitev klavzule o državljanih tretjih držav, ki ji tretje države pogosto nasprotujejo. Uspešnejša so pogajanja o pravno nezavezujočih dogovorih, ker je njihova vsebina prožnejša in prilagodljiva.
EU ni vedno enotna v odnosu do tretjih držav
Razlog za neučinkovitost je tudi pomanjkanje sinergij znotraj same EU. EU ni vedno enotna v odnosu do tretjih držav, zato nekatere tretje države ne vidijo dodane vrednosti sporazuma z EU v primerjavi z dvostranskim sodelovanjem, zlasti če imajo ugodne dvostranske dogovore s članicami EU.
Poleg tega revizorji niso opazili zadostnega napredka pri spodbujanju tretjih držav k izpolnjevanju obveznosti. Revizorji izpostavljajo, da se države ne da prisiliti k sodelovanju z grožnjami, temveč je potrebna ustrezna mešanica pozitivnih in negativnih spodbud ter zaupanje.
Ob številnih orodjih EU revizorji zaznavajo konkretne rezultate le v primeru uporabe vizumske politike EU, ki se bo po Brincatovih besedah uporabljal še naprej.
Ta vzvod je na primer deloval v primeru migracij preko Belorusije v EU, ko je Bagdad ob grožnji omejitve kratkoročnih vizumov zamrznil lete iz Iraka v Belorusijo, nakar je število nezakonitih prihodov v Litvo znatno upadlo.
Revizorji na podlagi poročila Evropski komisiji priporočajo, naj zagotovi prožnejši pristop v pogajanjih o sporazumih in sinergijo znotraj unije, okrepi spodbude tretjim državam ter izboljša podatke o ponovnem sprejemu in integraciji.
Revizorji pričakujejo, da bo njihovo poročilo prispevalo k razpravi o novem evropskem paktu o migracijah in azilu, ki je zaradi nesoglasij glede premeščanja migrantov trenutno še vedno oziroma znova v slepi ulici.
Brincat je ob tem izrazil veliko zaskrbljenost, ker šest let po resni migracijski krizi unija še nima novega migracijskega dogovora. Nezmožnost poenotenja in ukrepanja na tem področju lahko po njegovih besedah postane eden najhujših neuspehov unije.
