V prispevku z naslovom Odlok o pogoju PCT: (P)repozen, (C)agav, (T)rapast se je vendarle lahko zaznalo premik k pravemu pristopu v zagotavljanju zaščite pred okužbo in širjenjem okužbe povsod tam, kjer se aktivnosti izvajajo na organiziran način po principu izvajanja delovnih procesov. Gre za odgovornost (z zakonom o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 določena obveznost) za zagotavljanje varnosti in zdravja v vseh (delovnih) procesih, torej povsod tam, kjer imamo delodajalca in delavce. Določbe ZVZD-1 se uporabljajo v vseh dejavnostih za vse osebe, ki so navzoče v delovnem procesu, seveda pa so določene tudi izjeme (2. člen ZVZD-1). Za še bolj jasno določitev področja veljavnosti ZVZD-1 je poskrbljeno v 3. členu, ko se pojasnjuje pomen izrazov delodajalec in delavec ter delovni proces…

Po ZVZD-1 mora delodajalec za vsak delovni proces, za vsako delovno mesto zagotoviti izvajanje (ne enkratno izvedbo!) ocenjevanja tveganj z vidika varnosti in zdravja pri delu (VZD). Kdo in kako se to naredi, ZVZD-1 nedvoumno določa, odgovoren za to je vedno in povsod samo delodajalec. Vsekakor pa to ni »neki papir«, ki ga delodajalcu naredi (skopira za nekaj EUR) »varnostni inženir«, in to kar na daljavo, ne da bi se kakor koli upoštevalo konkretne situacije in tudi obvezno vključevanje delavcev ter brez izvajalca medicine dela. Ocenjevanje tveganj se mora izvajati kontinuirano, torej ob vsaki kakršni koli spremembi okoliščin in vplivov na delovni proces z vidika VZD. Sestavni del vsake ocene tveganj so tudi učinkoviti ukrepi za (najprej!) odpravo vseh nevarnosti za VZD in (šele potem, ko se to res ne da več) zmanjševanje tveganj.

Kot ukrep se torej lahko določi tudi (ne samo to!) tisto, kar sicer določata stroka in oblast, kot denimo izpolnjevanje pogoja PCT, uporaba zaščitne opreme (samo tiste, ki je skladna z zahtevami predpisov), medsebojna razdalje… in pri vsem tem skrb za dobro počutje delavcev in najširša družbena odgovornost; v vsakem primeru je to do spremembe ZVZD-1 nedvoumno določena odgovornost delodajalca, ne glede na »odloke«, »mnenja«, »priporočila«, »navodila«… vseh pristojnih in posvečenih… in potem obveznost delavca. Kako bo vse drugo kot zakonske določbe ZVZD-1 v ukrepe vključil delodajalec, je izključno njegova pristojnost. Seveda pa ZVZD-1 pozna tudi nadzor nad izvajanjem določb ZVZD-1, gre za IRSD, ki pa v teh časih po moji oceni še zdaleč ne opravlja ustrezno svojega poslanstva.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, v njej določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki (ZVZD-1, 17. člen).

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi (ZVZD-1, 5. člen). Vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, so hkrati pravice delavca v zvezi z zagotavljanjem njegove varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1, 10. člen).

Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju (ZVZD-1, 12. člen).

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj (ZVZD-1, 14. člen).

Janez Dulc, Ljubljana