Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila v juliju 2021 za 1,7 odstotka nižja kot mesec prej. V rudarstvu je bila nižja za 11,7 odstotka, v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro za 5,9 odstotka ter v predelovalnih dejavnostih za 1,2 odstotka, je danes sporočil državni statistični urad Surs.
Vrednost industrijske proizvodnje na ravni skupin izdelkov je bila v juliju 2021 na mesečni ravni višja samo v skupini izdelkov za široko porabo, in sicer za 0,9 odstotka, v skupinah izdelkov za investicije in izdelkov za vmesno porabo pa je bila nižja za 6,1 oziroma za 0,7 odstotka
V primerjavi z industrijsko proizvodnjo v juliju 2020 pa je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje v letošnjem juliju višja za 8,9 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je zvišala za 10,6 odstotka, medtem ko je bila v rudarstvu in v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro nižja za 10,5 oziroma za 6,4 odstotka. Skupna vrednost industrijske proizvodnje v juliju 2021 je bila višja tudi v primerjavi s proizvodnjo v juliju 2019, in sicer za 2,8 odstotka.
Glede na pretekla dva julija višja tudi prodaja
Skupni prihodek od prodaje v industriji je bil v juliju 2021 na mesečni ravni nižji za 3,2 odstotka - v predelovalnih dejavnostih prav tako za 3,2 odstotka, v rudarstvu pa za 5,8 odstotka. Na tujem trgu se je znižal za 3,6 odstotka, na domačem trgu pa za 1,6 odstotka.
Prihodek od prodaje v industriji je bil na mesečni ravni nižji tudi v vseh treh namenskih skupinah izdelkov, najbolj v proizvodnji izdelkov za investicije, in sicer za 11,1 odstotka, v proizvodnji izdelkov za široko porabo za 0,8 odstotka in v proizvodnji izdelkov za vmesno porabo za 0,3 odstotka.
Glede na julij 2020 pa je bil skupni prihodek od prodaje v industriji v juliju 2021 višji za 8,4 odstotkov - v predelovalnih dejavnostih se je zvišal za 8,7 odstotka, medtem ko je bil v rudarstvu nižji za 13,5 odstotka. Skupni prihodek od prodaje v industriji je bil sicer za 2,8 odstotka višji tudi od tistega v juliju 2019..
Rahla upočasnitev rasti pričakovana, a obeti odlični
Industrijska proizvodnja je bila po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na polovici leta medletno višja za 15 odstotkov, po prvih sedmih mesecih pa je upadla na 13 odstotkov. V rudarstvu je bila industrijska proizvodnja v tem obdobju medletno nižja za 2,6 odstotka, v energetiki za 1,5 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa je bila višja za okoli 15 odstotkov.
Glavni analitik GZS Bojan Ivanc pravi, da je rahla upočasnitev rasti pričakovana. »A če se bo industrijska proizvodnja v preostanku leta ohranila na julijski ravni, pri čemer je precej verjetno, da bo celo zrasla, bo rast v celotnem letu znašala okoli 9 odstotkov, kar je precej nad aktualno osrednjo oceno, ki znaša 7,5 odstotka,« ocenjuje Ivanc.
Glede na enako obdobje leta 2019 je sicer, kot pravi, industrijska proizvodnja najmanj za desetino višja v petih dejavnostih - proizvodnji pohištva, drugih strojev in naprav, elektronskih in optičnih izdelkov, kemikalij, kemičnih izdelkov ter v obdelavi in predelavi lesa. Za to ravnjo je zaostajala le v proizvodnji motornih vozil in prikolic za -14 odstotkov), proizvodnji drugih vozil (za 9,4 odstotka), nekovinskih mineralnih izdelkih (za 8,7 odstotka) in v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (za kar 38 odstotkov).
Najvišjo rast industrijske proizvodnje v prvih sedmih mesecih so imele tako imenovane druge raznovrstne dejavnosti, kamor sodi med drugim agencijsko delo (za 29 odsotkov), proizvodnja tekstilij (za 28 odstotkov), električnih naprav (za 27 odstotkov), popravila in montaža strojev (za 27 odstotkov), proizvodnja kovinskih izdelkov (za 25 odstotkov) in proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (za 24 odstotkov). Padec je beležila le dejavnost proizvodnje usnje in usnjenih izdelkov (za 21 odstotkov) ter pridobivanje rudnin in kamnin (za 1,6 odstotka).
Slovenija med državami z najvišjim letnim povečanjem obsega proizvodnje
Industrijska proizvodnja se je junija na mesečni ravni znižala tudi v območju z evrom in v EU. V državah s skupno valuto je bil obseg nižji za 0,3 odstotka, v celotni uniji pa za 0,2 odstotka, je prejšnji mesec sporočil Eurostat. Na mesečni ravni se je obseg industrijske proizvodnje v območju evra in EU znižal že maja, a takrat precej močneje - za 1,1 oziroma za 0,9 odstotka. Po drugi strani pa je v primerjavi z junijem lani območje evra beležilo 9,7-odstotno, EU pa 10,5-odstotno rast obsega industrijske proizvodnje.
Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, so največje padce na mesečni ravni beležile Irska (-4,4 odstotka), Portugalska (-2,6 odstotka) in Danska (-2,3 odstotka). Rast pa je bila najvišja na Malti (+5,2 odstotka), na Nizozemskem (+3,3 odstotka) in v Estoniji (+3,2 odstotka). Slovenija je beležila 1,6-odstotno rast.
Na letni ravni se je obseg industrijske proizvodnje povečal v vseh državah članicah, najbolj pa v Belgiji (+23,2 odstotka), Litvi (+20,1 odstotka) in Sloveniji (+18,9 odstotka).
GZS: Tako visoka letna rast preseneča tudi nas
Ivanc pravi, da tako visoka letna rast preseneča tudi njih, »sploh glede na dejstvo, da kar 40 odstotkov podjetij toži nad pomanjkanjem surovin«. »Očitno to vseeno ni sistemski problem za celotno industrijo. Slovenija je v skupini srednjeevropskih držav z najvišjo rastjo, kar je tudi posledica sestave industrije. V tem trenutku se še zlasti močno krepi kovinska in elektro industrija, slabše leto kot lani pa je zaznati v farmacevtski dejavnosti, predvsem zaradi visoke rasti v lanskem letu,« še ugotavlja Ivanc.
