Ni bilo niti pralnega praška niti naftnih derivatov ter še marsičesa – kar se nam danes zdi povsem nerazumljivo – moteče so bile tudi pogoste podražitve. Vzrokov za takšno stanje je bilo več. Poleg sistemskih, ki jih je prinašalo plansko gospodarstvo, je bilo tudi precej subjektivnih, ko so nesposobni posamezniki zasedali neustrezna delovna mesta. Zaradi nenehne rasti uvoza – ta se je na primer leta 1973 v primerjavi z letom pred tem povečal kar za 79,1 odstotka – in nižje rasti izvoza je državi pač zmanjkovalo sredstev za nabavo dobrin, potrebnih za normalno življenje. Od vseh vrst pomanjkanja je daleč največ škode naredilo pomanjkanje električne energije. Zaradi tega so bile redukcije, brez katerih bi elektroenergetski sistem razpadel, lep čas na dnevnem redu. Tovarne so stale in ustvarjal se je začarani krog pomanjkanja tega in onega. Pri dolgoročnem načrtovanju gradnje elektroenergetskih objektov so načrtovalci očitno spregledali skokovito rast porabe električne energije. Če je leta 1950 njena poraba v Sloveniji znašala 937 gigavatnih ur (GWh), je ta leta 1970 narasla na 4660, leta 1980 pa že na 8079 GWh. Danes je na primer porabimo približno 15.000 GWh. Premalo je bilo hidroelektrarn, termoelektrarne pa je pestilo pomanjkanje premoga, dasiravno je bilo zalog premoga v premogovnikih zadosti.
Redukcije električne energije se bodo nadaljevale
Slovenski izvršni svet sprejel sklep o splošni redukciji električne energije, ki bo znašala do sklenitve družbenega dogovora o redukcijah za široko potrošnjo 20 odstotkov, za industrijo pa 30 odstotkov – Objektivni in subjektivni vzroki za nastali položaj in 50-odstotne redukcije v preteklem in v začetku tega tedna – Tovarne obstale tudi za 24 ur, potrošniki brez toka dvakrat dnevno od 4 do 8 ur – Sklep o splošni redukciji sprejet zaradi izpolnitve družbenega plana republike in enakomerne razdelitve nastale škode, ki znaša 10 do 11 starih milijard mesečno (…) – Kakšen je položaj na Gorenjskem?
Pomanjkanje električne energije v Sloveniji je doseglo takšno stopnjo, da se je lotil izvršni svet ostrih ukrepov, ki so nujni za trenutno in dolgoročno sanacijo sedanjega kritičnega položaja v oskrbi potrošnikov električne energije. Ukrepe so za širšo javnost razložili na sredini novinarski konferenci, ki je bila v prostorih izvršnega sveta. Svet je sprejel sklep o splošni redukciji dobave električne energije, ki bo veljal toliko časa, dokler elektrogospodarske organizacije in potrošniki ne bodo sklenili družbenega dogovora o redukcijah. Prav tako ni mogoče računati na uvoz večjih količin energije iz sosednjih držav in republik, zato se bomo morali doma organizirati tako, da do takšnih kriz ne bo več prihajalo. Energetska kriza, ki še traja, je namreč grenko spoznanje in drag nauk za prihodnost. (…)
Povedali so nam, da traja energetska kriza že od 19. avgusta dalje. Vzrokov (okvare, remonti, nizek vodostaj itd.) ne bi ponavljali. Višek krize je nastopil v četrtek, 6. septembra. V soboto, 8. septembra, je zgodaj zjutraj razpadel elektroenergetski sistem, v ponedeljek, 10. septembra, pa smo bili že priča 50-odstotnim redukcijam. (…)
V torek, 11. septembra, je prvi del gorenjske industrije obstal. Odklopljen je bil Tržič, Radovljica, Medvode, Selška dolina in okolica Kranja. Industrija je po dogovoru mirovala 24 ur. V sredo je obstala na primer Planika, Iskra, Tekstilindus, Ikos, IBI itd., v četrtek je bila odklopljena Sava, Gorenjska predilnica, Jelovica, LTH, Termika, Plamen itd., včeraj pa je bil odklopljen Tržič, delno Medvode, Radovljica in Kranj. Skratka, vsa tista področja, ki so mirovala že v torek. Prav tako je bila odklopljena široka potrošnja, in sicer po dvakrat dnevno od 4 do 8 ur. (…) Če pa Šoštanj ne bo popravljen, so izredne redukcije tudi do 50 odstotkov neizogibne. (…)
Glas, 15. septembra 1973
SPOŠTOVANI BRALCI!
Ker je pomanjkanje električne energije prizadelo tudi proizvodnjo časopisnega papirja, smo bili tokrat prisiljeni zmanjšati obseg Dolenjskega lista skoraj na polovico. Za to se bralcem opravičujemo. Kot so nam zagotovili v tiskarni Ljudske pravice, bomo prihodnjo številko že lahko tiskali v običajnem obsegu, podobnega zagotovila za daljše obdobje pa nam niso mogli dati, saj so elektroenergetske razmere še nadalje kritične.
Dolenjski list, 20. septembra 1973
Kako poravnati škodo
Zaradi krize, ki je nastala v preskrbi z električno energijo, je bil republiški izvršni svet prisiljen sam odločiti, kako bo z omejitvami in kdo bo bolj ali manj prizadet. Kljub večkratnemu posredovanju in zahtevam, naj se elektrogospodarske organizacije in porabniki toka za to samoupravno dogovorijo, dogovora še niso sklenili. (…)
Dolenjski list, 20. septembra 1973
Odločno nad elektroenergetsko krizo
Slovenski izvršni svet je minuli teden imel največ dela z elektroenergetsko krizo, toda tokrat je odločno posegel vanjo. (…)
Ni bilo kolektiva in ne gospodinjstva, ki ga omejitve električne energije ne bi prizadele. Ljudje so bili ogorčeni predvsem zaradi tega, ker ni bilo nobenega urnika in pravočasnega sporočila. V Posavju je zašepala preskrba s kruhom. Če je imela tok pekarna Imperial v Krškem, je bil ves desni breg brez vode. (…)
V brežiški tovarni pohištva so dali delavcem teden dni dopusta. Prizadeta so bila vsa podjetja. Redno oskrbo s tokom je imela v Brežicah edino bolnišnica, v krški občini pa rudnik Senovo.
Dolenjski list, 20. septembra 1973
Boj za kilovate
SARAJEVO, 18. sept. – Strokovnjaki napovedujejo, da nam bo tudi letošnjo jesen trda predla zaradi pomanjkanja električne energije. Bližata se namreč november in december, ki sta vedno sušna meseca in tedaj je največ odvisno od tega, koliko zmorejo termoelektrarne. V takih trenutkih se največ pričakuje od Bosne in Hercegovine, poleg Srbije edine naše republike, ki lahko proizvede več električne energije, kot je porabi. (…)
Delo, 19. septembra 1974
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
