Tokratno plenarno zasedanje v Strasbourgu bo posebno, saj bo na njem predsednica komisije Ursula von der Leyen predstavila svoj drugi govor o stanju v uniji, ki mu bo sledila razprava s poslanci. Pričakovanja med slovenskimi poslanci, ki so danes sodelovali v video razpravi z novinarji, so različna, večinoma pa usmerjena v ključne izzive, s katerimi se sooča EU. Poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) v današnji razpravi zaradi udeležbe na srečanju EPP v Berlinu niso sodelovali.
Tanja Fajon (S&D/SD) pričakuje, da bo von der Leynova orisala razmere v EU, zlasti pri spopadanju z epidemijo, in nakazala smer najpomembnejših pobud za prihodnje leto. V sredo pričakuje živahno razpravo, med ključnimi temami pa je izpostavila gospodarsko okrevanje, zasledovanje zelenih ciljev za prehod v ogljično nevtralno družbo do leta 2050, digitalno povezano in socialno pravično družbo.
Pričakovanja glede tega, kaj bo von der Leynova povedala, so zagotovo velika glede na vse izzive, pred katerimi se je znašla EU, je dejal Klemen Grošelj (Renew/LMŠ) iz vrst liberalcev. Upa, da bo predsednica kaj več povedala o enem ključnih projektov EU, podnebnem svežnju Pripravljeni na 55. Kar je bilo predstavljeno doslej, je bilo namreč zelo splošno. V luči podnebnih sprememb je izpostavil naravne nesreče, denimo poplave to poletje v Nemčiji in Belgiji, in odzivanje nanje.
Milan Brglez (S&D/SD) pa meni, da bo von der Leynova v svojem govoru omenila pravzaprav vse, "ker je govor njeno glavno orožje". Bolj je vprašanje, kaj bo naredila, katero zakonodajo bo dejansko predlagala in kaj bo njena vsebina.
Med temami, ki jih bo von der Leynova načela, bo po mnenju Grošlja tudi vprašanje mehanizma vladavine prava v EU. Pričakuje, da bo v svojem nagovoru jasneje predstavila stališča glede tega. Zdi se mu namreč, da se komisija še vedno izogiba uporabiti mehanizme in zakonske podlage, ki jih ima na voljo v primeru kršitev, je bil kritičen.
Na dnevnem redu zasedanja prihodnji teden bo tudi Afganistan. Fajonova je ob tem izpostavila bojazen pred novim valom beguncev v Evropi. Meni, da mora EU zagotoviti zakonite poti priseljevanja za ljudi, potrebne mednarodne zaščite, in se hkrati boriti proti nezakonitemu priseljevanju.
Po besedah Grošlja razpravo o Afganistanu ne gre omejiti samo na vprašanje migracij. Ob tem se strinja, da potrebujemo skupno evropsko migracijsko politiko, in pričakuje, da bo na tem področju storjen korak naprej. Ključni izziv EU tukaj po njegovem je, da jasno opredelimo, pod kakšnimi pogoji lahko nekdo pride v EU.
