Kljub temu, da je zadnjih nekaj let v družbi zaznati vsesplošno preizpraševanje in dvom v mnogo institucij, tudi znanstvenih, lahko rečemo, da ljudje še vedno zaupajo znanosti, znanstveniki pa v družbi še vedno uživajo status verodostojnih poklicev. Zaradi poplave psevdoznanstvenih trditev je naloga in odgovornost znanosti, da prebivalstvo redno in verodostojno informira in ozavešča, krepi zaupanje in dosledno opozarja na zavajajoče trditve. Čas covida-19 je dodatno poudaril pomen znanstvene sfere, ki je izkazala veliko mero sodelovanja in prilagodljivosti. Zahvaljujoč hitremu odzivu in sodelovanju znanstvenikov smo v izjemno hitrem času dobili cepiva, ki bodo ključna pri ponovni vzpostavitvi življenja. V Sloveniji, tudi v Novartisu, imamo izjemne znanstvenike, ki z inovacijami nagovarjajo nekatere največje zdravstvene izzive.
Na kaj ste najbolj ponosni pri sodelovanju pri raziskovalnem delu?Redka sodelovanja gospodarstva in znanstvenoraziskovalne sfere so tako dolga in plodna, kot je sodelovanje Novartisa v Sloveniji in Kemijskega inštituta. Že desetletja smo partnerji pri iskanju prebojnih rešitev, ki bolnikom doma in po svetu prinašajo nove in boljše možnosti zdravljenja. Tako smo bili pionirji na področju biofarmacevtike, danes pa imamo vzpostavljene stalne izmenjave raziskovalcev, mešane ekipe v raziskovalnih projektih, skupaj skrbimo tudi za promocijo razvojnih projektnih sodelovanj. Naši dosežki in prispevek k razvoju farmacevtske industrije so bili prepoznani v slovenski znanstveni in gospodarski sferi.
Lek se iz proizvajalca generičnih zdravil usmerja v inovativna zdravila, v razvoj zdravil z visoko dodano vrednostjo ter v biološka in podobna biološka zdravila. Kakšne so prednosti?Biološka in podobna biološka zdravila so eno osrednjih področij Novartisovega delovanja. Prinašajo zdravstvene koristi in izboljšujejo življenja bolnikov predvsem pri zdravljenju rakavih, avtoimunskih in nevroloških bolezni. Zlasti podobna biološka zdravila prispevajo k dostopnosti do zdravil in terapij večjemu številu bolnikov ter omogočajo hitrejše zdravljenje. Prav tako prispevajo k vzdržnosti zdravstvenih sistemov, saj prinesejo prihranek zdravstvenim blagajnam. Te zdravstvenim sistemom omogočajo, da se osredotočijo na inovativne izdelke, spodbujajo konkurenco in inovacije pri razvoju bioloških zdravil naslednje generacije. Novartis v Sloveniji trži dvanajst bioloških in osem podobnih bioloških zdravil. Tudi prvo odobreno podobno biološko zdravilo na svetu, ki je plod našega znanja.
Lokacija Mengeš sodi med najpomembnejše Novartisove lokacije za biofarmacevtiko in je edini industrijski center za sodobno proizvodnjo bioloških in podobnih bioloških zdravil v Sloveniji. Na pot biofarmacevtike smo se podali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Z izzivi nove, dokaj nepoznane rekombinantne tehnologije smo se na začetku spopadli skupaj s strokovnjaki s Kemijskega inštituta, kar se je izkazalo kot odlična učna platforma z izjemnimi učinki.
Soočamo se z »dolino smrti«, ki zija med raziskovalnimi dosežki in preizkusom uporabnosti. Rešitev?Ključ za prebojnost inovacij je učinkovito povezovanje med raziskovalno in gospodarsko sfero. V Novartisu se zavedamo, da danes ni mogoče vsega specialističnega znanja posedovati znotraj družbe, ampak se je treba povezovati z zunanjimi strokovnjaki. Tu se srečamo s tako imenovanim področjem odprtega inoviranja, kar pomeni, da ustvarjamo mešane raziskovalne skupine, sestavljene iz naših strokovnjakov in strokovnjakov s fakultet in inštitutov, in skupaj razvijamo nova znanja.
Novi obet je nedavno podpisani sporazum o vzpostavitvi regionalne platforme za prenos tehnologij (Central Eastern European Technology Transfer – CEETT platform), ki jo vzpostavljajo SID banka, Evropski investicijski sklad in Hrvaška banka za obnovo in razvoj. Kaj prinaša?Cilj platforme je ustanovitev in vplačilo sredstev v regionalni sklad tveganega kapitala za financiranje raziskovalnih projektov, razvoja tehnologij, intelektualne lastnine s potencialno komercialno vrednostjo za gospodarstvo, in to v njihovi najzgodnejši fazi, ko so še v domeni raziskovalnih skupin na univerzah in raziskovalnih inštitutih. To naj omogoči uspešen razvoj ter komercializacijo v končne produkte in storitve gospodarstva z visoko dodano in tržno vrednostjo. Platforma bo dala potrebno injekcijo finančnih sredstev, ki bodo učinkovito zapolnila vrzel v regiji zaradi nezadostnega vlaganja držav v raziskave in razvoj.