Najprej, izvršila ga je organizirana skupina, ki si je nadela ime OPS – »Ozaveščeni prebivalci Slovenije«. Zgovorno je že samo ime: nasproti vsem nam, ki nismo njeni člani, se baha s svojo »ozaveščenostjo«. Drugi smo torej (še) backi, oni pa nas morajo »ozavestiti«, najprej s tem, da si s pritiskom in žalitvami uklonijo novinarje RTV, potem pa z nasilnim prevzemom televizijskega studia.

Nato, Upravna enota Ljubljana jim je dovolila shode pred hišo RTV in je od tega odstopila šele po grobi kršitvi. Danes tega ne bo povedala, a že dolgo dovoljuje še neke druge nedopustne shode, vsaj denimo tistega z javnimi molitvami zoper splav pred porodnišnico. Kar druži oboja shajanja, je to, da so oboji samopravičarji (besedo pozna že Trubar!) in hipokriti.

Na onih shodih, ki zase trdijo, da so krščanski, se požvižgajo na Jezusove besede iz evangelija: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem.« (Mt 6:5) Ti hinavci, grško hypokritai, samopravičarsko ne vidijo bruna v svojem očesu, sodijo, kot da sami ne bodo sojeni (Mt 7:1). Molitev jim ni lastno obračanje k Bogu, temveč z njo samopravičarsko zasmehujejo pacientke in tiste, ki jih zdravijo. S tem seveda zasmehujejo resnično vero in pa moralno sporočilo Kristusovega nauka. Toda ker hlinijo zaupanje v Boga, si upravna enota ne upa storiti svoje dolžnosti.

Shodi »ozaveščencev« so prav tako samopravičarski: oni so menda posestniki »čiste resnice« o virusih in cepljenju, njihovo Sveto pismo so zgodbe z interneta. In ta posest zmesi resničnih podrobnosti in lažnih novic se je zlila v »alternativno resnico«, ta pa jih pooblašča, da nadlegujejo in žalijo novinarje, obenem pa hlinijo, da nasprotujejo vladi, ki sili k cepljenju. Tam posmeh krščanstvu, tu posmeh miselni svobodi. Na koncu pa so »prešli od besed k dejanjem« in si nasilno vzeli tisto, kar da jim pripada – televizijski studio. Dokler niso tako očitno poteptali pravnega reda, si tudi upravna enota ni upala storiti svoje dolžnosti.

Zanimiva podrobnost je, da so »ozaveščenci« vsaj na videz kritiki sedanje vlade, medtem ko je bilo klasično shajanje »vztrajnikov proti krivosodju« janševistično nadlegovanje sodnikov, »pobožnosti« pred porodnišnico in pred leti Primčevo »zaotrokegrejstvo« pred Dnevnikom pa izraz protifrančiškovskega katolicizma. A »ozaveščenci« so bili dolgo brez besed tolerirani, vdor v studio pa pospremljajo janševistične opazke, da so si ertevejevci sami krivi (!). In o pojočem majorju pravi Boris Šuligoj v Delu: »Če je on levičar, sem jaz vsaj papež, če že ne odrešenik.« To pa ne moti ne Janeza Ivana ne njegove ekipe, da ne bi ob licemerni obsodbi vdora v studio na ves glas rohneli zoper vidne protestnike z levice.

Toda tudi s tem manevrom ne morejo skriti dejstva, da »ozaveščenci« s svojo kritiko parazitirajo na upravičenem nezadovoljstvu s katastrofalnimi posledicami zgrešene politike v spoprijemanju s pandemijo. Tam, kjer bi pametna vlada stavila na ustrezno stroko, torej na epidemiologe in na virologe, se je oprla na političnega propagandista, na specialista za droge, pri zdravnikih pa na infektologe, za katere je alfa in omega asepsa in omejevanje stikov med ljudmi. V senci »boja s pandemijo« pa janševiki rušijo ustavni red in demokracijo in postavljajo temelje za policijsko državo. A tega seveda niso krivi policisti, ki sami najbolj trpe, ko zaradi janševističnih komand izgubljajo zasluženo dobro ime.

Drage opozicijske stranke, dobro se pripravite na ukrepe po zmagi na volitvah! Zmagale boste samo z dobrim programom ukrepov.

Božidar Debenjak, Ljubljana