Domača češplja je po pričevanjih strokovnjakov slovenska avtohtona sorta, ki dozori šele sredi septembra. Je drobnejša, slastnejša in izrazitejše, bolj temno modre barve od sliv. Slednje so načeloma bolj okrogle in svetlejše, lahko celo rumene in s svetlo notranjostjo, od katere se koščica zlahka loči. Češplje pa so vselej drobne, temno modre, močnega okusa in z zlato rumeno sredico, od katere koščica ne odstopi tako zlahka. Če drži pravilo iz uvoda, vesten gospodinjec iz tistih, ki jih ne utegne pojesti ali zaviti v štrudelj, skuha imeniten češpljevec (kakor se v nekaterih naših krajih imenujeta tudi kompot in čežana) ali marmelado, gospodarica pa še imenitnejši češpljevec (kakor pravimo tudi žganju ali likerju). Slednji je podoben slivovki, le da je bolj aromatičen in zato tudi bolj cenjen.

In kako je sploh nastalo ime češplja? Slovarji trdijo, da iz avstrijskega izraza zweschpen oziroma zwetschke. Ampak prav lahko bi bilo obrnjeno in bi se Avstrijci tega imena v resnici naučili od nas Slovanov; na Češkem jim denimo pravijo švestke, podobno na Poljskem, pri nas na Koroškem pa so to nič manj kot čvešpeljni …

V Brdih, Brkinih in še kje se je vse do druge svetovne vojne ohranila kultura lupljenja češpelj. Ne sliv. S posebnimi ukrivljenimi noži piconi so jih spretne luparke vsak dan olupile tudi do 120 kilogramov. Olupljene so posušile in jih za lepo ceno prodajale po vsem svetu. A najbolj razširjene so vendarle slive. Že pred približno 2000 leti naj bi jih gojili na območju okoli Kaspijskega morja, od tam pa so se hitro razširile, stari Rimljani so jih poznali že skoraj 300 vrst. Dandanes največ sliv pridelajo v Rusiji, ZDA, na Kitajskem pa tudi v Romuniji. Slive in vse omenjene različice iz rodu prunus so v sorodu z marelicami, breskvami, nektarinami in celo mandeljni. In kaj vse lahko poleg uvodoma omenjene izvirne dileme pripravimo iz sliv ali češpelj! Že samo slivovi cmoki so vredni daljšega postopanja za kuhinjskim pultom, potem so tu še pite in potice, sladokusci drugačne vrste pa se bodo nemara zašibili ob zelo sezonski italijanski dobroti po tokratnem glavnem receptu.

SOČNA TELEČJA PEČENKA S SVEŽIMI SLIVAMI

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

1,2 kg fileja (zadnjega dela) telečjega stegna

300 g sliv ali češpelj

200 g dimljene pancete

ali pršuta

4 velike šalotke

ali 1 čebula

2 dl suhega belega vina

2 vejici rožmarina

10 listov lovora

0,5 dl ekstra deviškega oljčnega olja

morska sol,

sveže zmlet poper

krompir za prilogo

PRIPRAVA

1 Najprej pripravimo meso tako, da file vzdolžno zarežemo po vsej dolžini, pri tem pazimo, da ga ne prerežemo na dva dela! Nastati mora žep sredi fileja, kjer se bodo razvile in ostale sočne arome.

2 Rožmarin in lovorove liste dobro operemo in osušimo ter polovico drobno zmeljemo oziroma sesekljamo v strojčku skupaj z žličko grobo mlete soli. S tem natremo zarezano notranjost kosa mesa, kamor vzdolžno položimo tudi dve rezini pancete ali pršuta.

3 Žep zapremo in celotno pečenko tesno ovijemo s preostalo panceto, nato pa jo povežemo s kuhinjsko vrvico in položimo v manjši visoki pekač (idealen je tisti iz litega aluminija s teflonskim premazom), ki ga prej naoljimo. Postavimo ga na štedilnik in pečenko dobro opečemo z vseh strani, nato pa zalijemo z 1 dl vina, da nastane malce omake in se rjava zapečena skorjica odlepi od pekača.

4 V pekač dodamo preostala zelišča, cele slive in olupljeno šalotko. Pečemo 50 minut pri 180 °C, na polovici pečenko obrnemo in poškropimo s preostalim vinom. Preden postrežemo, pečenko narežemo in šele sedaj slivam odstranimo koščice. Postrežemo s krompirjem iz pečice in belim vinom.

Čas priprave in kuhanja: 75 minut

SICILIJANSKA ZELENJAVNA OBARA KAPONATA

Potrebujemo

800 g jajčevcev

1 veliko čebulo

3 velike paradižnike

1 žlico paradižnikove mezge

1 žlico kaper

20 izkoščičenih zelenih oljk

1 žlico vinskega kisa

1 žlico pinjol

1 žlico rozin

1 steblo zelene (nasekljano)

morsko sol, poper

5 žlic oljčnega olja

Priprava

Jajčevce narežemo na 2–3 cm velike kocke, stresemo v skledo in zalijemo z vodo. Po 5 minutah odcedimo. V zares veliko ponev s pokrovom vlijemo olje in opražimo nasekljano čebulo. Dodamo kocke jajčevcev in pražimo 10 minut, da se zmehčajo. Dodamo nakockane paradižnike in vse preostale sestavine razen pinjol, solimo in popramo, pokrijemo in počasi dušimo dobre pol ure, da se vse zmehča. Primešamo rahlo popražene pinjole in postrežemo kot prilogo mesnim ali ribjim jedem ali kot samostojno jed s popečenim kruhom. Poleg ponudimo lepo ohlajeno belo vino, po možnosti sicilijansko.

TAČKERLE – ČEŠKI ČEŠPLJEVI ŽEPKI

Potrebujemo

500 g škrobnatega krompirja

300 g moke

2 jajci

130 g masla

10 g soli

70 g drobtin

sladkor v prahu

125 g goste češpljeve marmelade oziroma povidla

Priprava

Krompir skuhamo, olupimo in gladko pretlačimo. Dodamo moko, sol, jajce in maslo ter ugnetemo gladko testo, ki naj pol ure počiva. Spočito testo na pomokani površini tenko razvaljamo in narežemo na pravokotnike. Na vsakega damo malo povidla oziroma marmelade, ga prepognemo na polovico in robove dobro zatisnemo. Skuhamo jih v rahlo osoljenem kropu (ko priplavajo na površino, so kuhani) in dobro odcedimo. V veliki ponvi razpustimo maslo in dodamo drobtine, na tem na hitro popražimo žepke po nekaj hkrati. Po želji jih posujemo s sladkorjem v prahu in postrežemo.

nedeljsko kosilo recept telečja pečenka s svežimi slivami