Naj si jo nekateri razlagajo kot »kazensko ekspedicijo«, kolesarska dirka po Španiji je ena izmed treh tritedenskih dirk v kolesarskem letu tekmovanj. Zmaga na njej je velik dosežek in njen nedvomni vladar v zadnjih treh letih je Slovenec Primož Roglič. »Nobeno leto dirke po Španiji nisem načrtoval, a po spletu okoliščin sem se vedno znašel tu. Tudi za prihodnje nisem prepričan, a zagotovo bi bil rad še tukaj in užival. Se vidimo naslednje leto, mar ne?« je sproščen in srečen novinarjem razlagal 31-letni Zasavec.

Njegovi trije nastopi na španski pentlji se med seboj razlikujejo, imajo pa eno skupno točko. Rogla je v Španijo vedno prišel željan zmage in z motivacijo, da pozabi na neuspehe iz predhodnega dela sezone. V letu 2019 je nekdanji smučarski skakalec prvič v vlogi kapetana ekipe Jumbo-Visma na tritedenski dirki nastopal na italijanskem Giru. Po seriji nesrečnih dogodkov (padci, težave s hrano in nerazumljiv potek ekipe) je končal na tretjem mestu. Sam je takratno tretje mesto doživel kot uspeh, a prav vsi so vedeli, da je Slovenec pripravljen na še večje uspehe, na to, da v kolesarski zgodovini pusti še večji pečat. Nov veliki list je tako obrnil isto leto s svojo prvo zmago na Vuelti, kjer je nastopil ravno zato, ker ni osvojil Gira. Kot prvi Slovenec je v Španiji dobil tritedensko dirko s prednostjo dveh minut in 33 sekund.

Vedno je odprt za vso pomoč

Še hujše in bolj sveže rane je v svojem srcu Rogla pred nastopom na Vuelti nosil lani. Kar 11 dni je nosil majico vodilnega na dirki vseh dirk v kolesarstvu, na slovitem Tour de Franceu. Sledil je že vsem dobro znani in opisani šok predzadnji dan tekmovanja, ko ga je s silovitim kronometrom prehitel rojak Tadej Pogačar (UAE Emirates). Da je bil nastop na Vuelti malce lažji, je poskrbel sam, ko je med obema dirkama zmagal na svojem prvem spomeniku Liege–Bastogne–Liege. Špansko pentljo je nato dobil po velikem boju z Ekvadorcem Richardom Carapazom. Njegova prednost je znašala zgolj 24 sekund.

»Sem človek hitrih sprememb. Vedno sem odprt tudi za vso pomoč, zato se očitno stvari na koncu obrnejo meni v prid,« svoje vzpone in padce komentira Primož Roglič. Letos je bila zgodba podobna lanski. Celotno sezono je podredil enemu cilju, zmagi na dirki po Franciji. Njegovih sanj je bilo konec v prvem tednu, ko je zaradi dveh padcev moral odstopiti. Tokrat pa je pred Španijo svoje rane zacelil že na olimpijskih igrah v Tokiu, ko je z izjemno vožnjo na kronometru postal olimpijski prvak. Kot priznava tudi sam, je uspeh v deželi vzhajajočega sonca eden izmed njegovih najljubših v karieri. Zaradi odlične forme, ki mu jo je uspelo zadržati, je znova nastopil tudi v Španiji. Z izjemno sproščenostjo in različnimi taktičnimi strategijami je konkurenco enostavno potolkel. Prvega konkurenta je za seboj pustil za štiri minute in 42 sekund, kar je najvišja prednost na Vuelti v zadnjih 24 letih. »Nisem ljubitelj statistike, na to nikoli ne gledam vnaprej. Ampak to je res neverjetno. Včasih zmagaš za veliko, včasih za malenkost. Dokler zmagaš, je vedno lepo,« meni šampion. Z letošnjim uspehom je ponovil uspeh Švicarja Tonyja Romingerja in Španca Roberta Herasa, ki sta edina do zdaj trikrat zapored zmagala v Španiji. Čeprav je Špancu to uspelo štirikrat, pa je sloviti španski časnik Marca slovenskega asa že ocenil za najboljšega v zgodovini Vuelte.

Zagotovo najuspešnejši kolesar

Z novim uspehom je Roglič še dodatno obogatil svojo izjemno statistiko profesionalnega kolesarja. Do zdaj je zbral 58 zmag, predvsem pa dominira v zadnjih treh sezonah. V treh letih je nastopil na 13 etapnih dirkah, desetkrat je končal na odru za zmagovalce. Osemkrat od tega je zmagal. V tem obdobju je poleg treh Vuelt po enkrat dobil tudi etapne dirke po Združenih arabski emiratih, od Tirenskega do Jadranskega morja, Tour de I’Ain in Baskijo. Lanski Tour je končal na drugem mestu, na Giru predlani pa je bil tretji. Njegova najslabša skupna uvrstitev v triletnem obdobju je iz začetka letošnje sezone, ko je dirko Pariz–Nica končal na 15. mestu. A tudi na tej dirki je bil prepričljivo v majici vodilnega vse do zadnjega dne, a je v zadnji etapi dvakrat padel in zaostal. V tem času je tako zbral kar 36 zmag na dirkah najvišjega ranga.

Čeprav je za kolesarji v letošnji sezoni že večina najpomembnejših dirk, sezone še zdaleč ni konec. Pred vrati sta dve pomembni reprezentančni tekmovanji (evropsko in svetovno prvenstvo), nato pa sledijo še tradicionalne jesenske italijanske klasike, ki so Rogli izjemno pri srcu. »Najprej bi rad užival ob tej zmagi, nato pa bom pametno načrtoval nadaljnji potek sezone,« je bila Slovenčeva prva reakcija. S tem je sicer malce pustil odprta vrata za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo na sporedu med 19. in 26. septembrom. Možnosti za to pa so majhne, saj je pred dnevi novinarjem v mešani coni dejal, da ne verjame v svoj nastop. Vse skupaj bi lahko bilo povezano tudi z nenavadnim vodenjem reprezentance na Kolesarski zvezi Slovenije, ki je na zelo netransparenten način prekinila sodelovanje z najuspešnejšim selektorjem v zgodovini reprezentance Andrejem Hauptmanom. »To je sranje. S Hauptmanom smo dosegli nekaj res izjemnih rezultatov,« je bila prva reakcija Rogliča na dogajanje. Trenutna rešitev s tremi strokovnjaki na čelu, pri kateri se ne ve natančno, kdo pije in kdo plača, mu verjetno ni po godu.