Dejal sem, da o sedanji vladi, pod taktirko SDS in Janeza Janšo, vemo že vse. Bolj malo za zdaj, vsaj kar zadeva zunanjo politiko in geostrateške prioritete naše republike, ker o tem niso sporočile še ničesar oprijemljivega, vemo, kaj si o tem mislijo stranke samooklicane Koalicije ustavnega loka (KUL), z mojo bivšo SD vred. In o tem nisem veliko slišal niti na petkovih protestih, ki bi znali proizvesti še kako levosredinsko alternativo že obstoječi ponudbi na političnem trgu. Sam si tega ne želim, ker bi to utegnilo razvodeniti potencial in moči KUL. Raje bi videl povezovanje na tej fronti.

A nujno je vedeti, zato da se bodo volilke in volilci, ko bo prišel čas, lažje opredeljevali, kaj bo počela nova levosredinska vlada, če ji bo uspelo zamenjati sedanjo, s članstvom v paktu Nato oziroma ali bo vsaj povprašala, ne nazadnje v luči afganistanske katastrofe, kaj si o njem še mislijo ljudje. Gremo dalje z njim in si prizadevamo zgolj za revizijo njegove politike in vojaške doktrine ter, upam, za odklon pretvorbe letališča v Cerkljah v letalsko bazo zavezništva ali odidemo in si nadenemo, tako kot Avstrija, Švica, Irska in Švedska, status, naj bo tudi (čim lažje) oborožene nevtralnosti? Bomo še razglašali Rusijo in Kitajsko za največji grožnji zahodnemu svetu in svetovnemu miru? Bomo pristopili k pogodbi Združenih narodov izpred štirih let o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je sprejel skorajda ves dobromisleči svet, razen oni del, ki te arsenale poseduje, in nekaj njemu podrejenih držav, tudi naša? 22. marca prihodnje leto bo na Dunaju svetovna konferenca o preverjanju izvajanja tega zgodovinskega dokumenta – bomo tam končno tudi mi? Pa ne pozabimo na to, kar bomo morali storiti v boju proti klimatskim spremembam, in na nezanemarljiv delež, ki ga imajo vojaške aktivnosti pri proizvajanju CO2. Več ko jih je, manjši je uspeh pri doseganju ciljev iz pariškega podnebnega dogovora.

Na koncu še vprašanje, kako z migranti in begunci, ki prihajajo k nam in v EU. Bomo še ohranjali bodečo žico in panelne ograje na južni meji ter naprej sledili Orbanu ali se bomo obrnili k Frančišku? Verjamem, da nisem sam, ki se o vsem tem sprašuje.

Aurelio Juri, Koper