V ponedeljek, 16. 8. 2021, naj bi programski svet odločal o zelo pomembnem vprašanju za neodvisnost nacionalne televizije. Najmanj, kar nalaga odgovornost članic in članov, je prisotnost na seji, a programski svet je bil nesklepčen. Šlo naj bi za politično obstrukcijo nekaterih članov. A na seji ni bilo predstavnikov civilne družbe in zaposlenih, na izbor katerih nimajo politične stranke nobenega vpliva! Svoje osnovne dolžnosti niso opravili: predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, predstavnika verskih organizacij, predstavnik SAZU ter celo izvoljena predstavnica zaposlenih!

Ne samo ta seja, tudi siceršnje delovanje programskega sveta kliče po spremembi sestave in opredelitvi odgovornosti njegovih članov. Zmanjšati je treba število članov ter odpraviti določbo, ki daje državnemu zboru pravico imenovanja 21 članov (od 29!). Postavlja se tudi vprašanje, ali je upravičeno, da imajo svoje predstavnike v programskem svetu italijanska in madžarska narodna skupnost ter verske skupnosti, ki očitno nimajo interesa ter ne razumejo odgovornosti članstva v tem pomembnem organu. Za interese programov za italijansko in madžarsko skupnost sicer skrbita dve telesi: programska odbora za italijanski in madžarski narodnostni program. Pri predstavnikih verskih skupnosti je problem, da te niso v enakopravnem položaju, kajti od nekaj deset registriranih verskih skupnosti so doslej imele svoje predstavnike v programskem svetu le tri. Glede predstavnikov zaposlenih v programskem svetu v evropskih državah ni enotne prakse: v Nemčiji denimo zaposleni v javni RTV nimajo predstavnikov v svetu. Naša tradicija soupravljanja zagotovo podpira sodelovanje predstavnikov zaposlenih, ki pa za obrambo neodvisnosti javne RTV nosijo odgovornost pred svojo volilno bazo.

Manipulacije, obstrukcija in neodgovornost članov programskega sveta pa niso edina težava RTVS. Namreč, nadzorni svet, ki po zakonu nadzoruje finančno poslovanje in zakonitost delovanja javne RTV, že skoraj dve leti ne deluje! Manjšina članov z zlorabo poslovnika nadzornega sveta blokira izbor predsednika nadzornega sveta in obravnavo resnih težav s finančno podhranjenostjo RTVS ter s spoštovanjem zakonitosti delovanja generalnega direktorja. Očiten primer »generalovega« nelegalnega in predvsem nelegitimnega delovanja je neargumentiran predlog za razrešitev direktorice televizije ter samovoljno postopkovno ravnanje. Vrhunec nezakonitega ravnanja pa bi bil, če bo po razrešitvi generalni direktor samovoljno (brez soglasja programskega sveta) »prevzel« tudi funkcijo direktorja televizije, za kar nima nobene pravne podlage niti predpisanih kompetenc.

Tudi zakonsko opredelitev nadzornega sveta je treba prenoviti: zmanjšati število članov, poleg predstavnikov vlade in zaposlenih je nujno vključiti tudi neodvisne strokovnjake, ki se ukvarjajo z nadzorovanjem in revizijo pravnih oseb. Pomembno je tudi opredeliti odgovornost članov programskega in nadzornega sveta po vzoru odgovornosti članov nadzornih svetov pri gospodarskih družbah, ki odgovarjajo za morebitno škodo, ki bi jo povzročili s svojim delovanjem v nadzornem svetu, z osebnim premoženjem.

Remzo Skenderović, Bogdan Avbar, Boris Gregorčič, Jože Florjančič, Darko Kastelic, Janez Butara, Franc Medle, Boris Pogačar, Jože Butara, Branko Đukić, Milan Gorjanc, Lojze Podobnik, člani društva SRP