Črno ozadje za portretiranje sta najprej postavili na Titovem trgu v Kopru, prejšnji teden pa sta se ustavili na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Slavici Isovski se je ideja utrnila že med lanskim zaprtjem. »Danes so ljudje tako negativno nastrojeni, vse je mračno, vse je črno. Ko berem, kaj pišejo po družbenih omrežjih, kako se napadajo med sabo, s takim mišljenjem drvimo v nekaj res slabega. Zato verjamem, da lahko dosežemo marsikaj, če se s temi pozitivnimi mislimi kolektivno povežemo,« meni fotografinja. Pripoveduje, da se mimoidoči zelo dobro odzivajo, nekateri so na začetku malo prestrašeni, ker ne vedo, kaj bi napisali, vendar jim dekleti rečeta, naj si vzamejo toliko časa, kot ga potrebujejo. »Spoznava ogromno zelo zanimivih ljudi. Lepo je malo poklepetati, vprašati, kako je kaj pri njih, kaj se dogaja. Je interaktiven projekt,« razloži Isovska. Preden se odpravita na izbrano lokacijo, delita dogodek še na družbenih omrežjih. Nekateri pridejo namerno, drugi se ustavijo slučajno. »Dve dekleti iz Kopra sta prišli še v Ljubljano in rekli, da bosta šli za nama kamor koli. Zdaj se hecamo, da sta najini grupijki,« se nasmeje fotografinja.

V Ljubljani pred objektiv raje mladi

»Zadnji dve leti živimo v dnevnem objemu negativizma. Dobro je, da se širi malo pozitive med ljudmi,« meni asistentka Urška Špende. Večina jih izrazi splošne lepe misli. Otroci rišejo sončke, srčke, prijatelje in živalce. Omejitev ni, pojasni Isovska: »Nekaj pozitivnega, kar vsakemu pade na pamet, recimo sonček sije, imejmo se radi, prijaznost te nič ne stane. Nastanejo različne misli, ki tudi nama polepšajo dan.« Zanimivo se jima je zdelo, da se je v Kopru bolj odzvala starejša populacija, medtem ko so se v Ljubljani pred objektiv raje postavili mladi. »Veliko je bilo tudi takih, ki so rekli, da se trenutno ne morejo spomniti nič dobrega. To mi je bilo kar malo žalostno. Veliko ljudi je tudi reklo, da trenutno ni nič pozitivnega na svetu. Mislim, da se lahko vedno najde kaj pozitivnega,« doda Špendetova.

Mladenič v Kopru je denimo napisal: »Želim poceni stanovanje za vse.« Mimoidoči Nemec pa je kar nekaj časa razmišljal, kaj bi napisal. »Rekli sva mu, naj napiše misel o nečem, kar ga osrečuje,« se spominja asistentka. Na koncu sta ga ovekovečili s skromnim, a sočnim zapisom: »Fischplatte. Ribja plošča.« Slavica Isovska pravi: »Na politične zadeve še nisva naleteli in upam, da ne bova, ker projekt ni tako mišljen. A če bodo ljudje kaj napisali, bog pomagaj, naj napišejo, kar želijo.«

Človek, kaj boš izbral?

Francoski turist svojega dekleta ni videl že tri mesece, zato je želel, da njegov portret pošljeta kar njej. Ko bo odprla elektronsko pošto, ga bo videla, kako drži napis: »Ljubim te, Flo.« V Kopru je gospa napisala, da obstajajo dobri in slabi ljudje. Njen sin živi v Ljubljani in se je namenoma prišel fotografirat na Trubarjevo z isto mislijo kot mama: »Lahko si dober ali slab. Kaj boš izbral?« Italijanski mimoidoči so svoj navdih dobili pri velikem Robertu Benigniju: »La vita è bella. »In res je. Življenje je čudovito. Kot si narediš, tako imaš. Razumem, da se dogajajo tragične stvari, a življenje kot celota je resnično lepo in enostavno, ljudje si ga sami zakompliciramo,« je prepričana Slavica Isovska.

Pot ju bo najverjetneje zanesla še v Piran, Novo Gorico, Maribor, Novo mesto, morda Kočevje, za konec pa se bosta vrnili v Koper, na Prešernov trg. Fotografije objavljata tudi na družbenih omrežjih. Če bosta lahko, jih bosta v prihodnje razstavili. Dokler bo luč, ne bo teme.