Kakšna je razlika v spoštovanju omejitve hitrosti ali odločitvi o necepljenju? Če je videti še tako čudno, prav nikakršna. Oboje je povezano z našo zavezanostjo skupnosti in temu, da jo ohranimo. Tudi s cepljenjem oziroma opustitvijo tega. Če se ne cepimo, ogrožamo druge, ogrožamo življenja sodržavljanov, tako kot to lahko naredimo na cesti, če vozimo prehitro. A kljub temu se v večini primerov v Sloveniji vozimo po omejitvah. Pri cepljenju pa je več kot 60 odstotkov ljudi pozabilo na svojo odgovornost in, če karikiram, nihče od teh ne vozi po omejitvi.

Nekateri pravijo, da ne zaupajo cepivu, da ne zaupajo velikim farmacevtskim podjetjem, da ne zaupajo znanosti… Ne razumem, kako je mogoče, da glede cepiv bolj zaupamo družbenim medijem in izkrivljenim novicam z raznih forumov, novičarskih portalov in tako dalje. Zaupanje v delo znanstvenikov je bilo marca 2021 v Sloveniji visoko, in sicer smo bolj kot njim zaupali le gasilcem in medicinskim sestram. V vrstah medicinskih sester je precepljenost 65-odstotna, v vrstah zdravnikov (ki so na lestvici zaupanja šesti) 90-odstotna. Kljub temu smo v Sloveniji na 44 odstotkih, kar zadeva precepljenost, kljub vsemu zaupanju v zgoraj navedene družbene skupine.

Drugi se zatekajo k temu, da tudi cepljeni obolijo. Tudi vsi rakavi bolniki po bolezni ne ozdravijo, pa zaradi tega ne podiramo Onkološkega inštituta, ampak tja hodimo po zdravje in upanje na novo življenje. Stoodstotno gotovo v življenju ni nič, razen smrt. A vseeno imajo nekateri do cepiva taka pričakovanja, čeprav se marsikdo od teh, ki to propagirajo, nikoli ne bo cepil.

Izraz idiot so izumili stari Grki in opisuje človeka, ki ga bolj zanimajo osebni interesi kot interesi skupnosti oziroma javnosti. Vse bolj se mi zdi, da postajamo družba idiotov.

Vse se začne in konča z odgovornostjo. Ne bežimo od nje, ampak jo sprejmimo. Tudi vladarji – koalicijski in opozicijski. Sprejmite ukrepe za zaščito skupnosti, čeprav to ni politično oportuno. Vsem nam bo boljše. Razen če si želimo razpada skupnosti in reda, kot ga poznamo.

Rok Miklavčič, Ljubljana