V poletje smo vstopili iz zanimivega obdobja, ko nas je covid posedel pred ekrane. Vse, od šolanja in dela na daljavo do omejitev gibanja, nas je povezalo z računalniki, tablicami, pametnimi telefoni in televizijami še bistveno bolj, kot smo bili morda z njimi neločljivo povezani že prej. Seveda, vse s tem povezano ni slabo, saj smo se domala vsi naučili več o digitalnem svetu in smo obogateni za izkušnje novih tehnologij. A vseeno, stroka opozarja, da je čas v družbi tehnoloških naprav priporočljivo omejiti, je jasna Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v kadrovskem podjetju Trenkwalder. Vsaj med dopustom se je bilo enostavno treba odmakniti od vseh vrst ekranov, prosti čas preživeti zunaj, s knjigo v roki, z družabnimi igrami, s čim več gibanja in biti v pristnem stiku. Pa vseeno to ni tako lahko. Pogosto služba od nas zahteva, da smo na tekočem, marsikdo si enostavno ne upa izklopiti telefona ali ne pregledovati e-sporočil. Poraja se dilema: ali je »dovoljen« tudi čisti počitek? Prav gotovo je to vprašanje, na katero v hitrem svetu 21. stoletja odgovor ni vedno samoumeven. Je dovoljeno imeti čas? Je dovoljeno ne biti zasut z delom? Komajda še.
Ali pijem svojo kavo ali kavo nekoga drugega?
»Počivanje pomeni napajanje telesa in duha z novo svežo energijo,« poudarja coachinja in vodja Centra Arisa Sandra Bohinec Gorjak. »Kadar smo v stresu ali v dnevni rutini množičnih opravil, je telo pod pritiskom. Da bi ta pritisk sprostili, počivamo.« Počitek je pomemben čas za samorefleksijo, za stik s svojimi višjimi cilji, kjer iščemo odgovor na vprašanje: Ali me to, kar počnem, pelje tja, kamor želim priti? »Če odgovore na takšna vprašanja prepogosto obidemo ali odlašamo, da bi nanje odgovorili, se lahko počutimo, kot da smo na tako imenovanem avtopilotu, ki ga spremlja občutek, kot da pijemo kavo nekoga drugega. Počivanje pomeni nezavedno procesiranje življenja. Gregory Bateson, veliki 'sistemski mislec', pravi, da je za našo poglobljeno udeležbo v pomembnih odnosih z drugimi in svetom pomembno prav posvetovanje in povezanost z modrostjo nezavednega, našega duhovnega dela jaza, to pa počnemo takrat, kadar brezskrbno počivamo.
Na zmanjšanje časa, ki ga preživimo pred ekrani, lahko pomembno vplivajo tudi delodajalci. Ob hitrem tempu, nešteto vlogah in obveznostih ter notranjih zahtevah do sebe se stresu ne moremo izogniti. Z rednimi odklopi od zunanjega sveta in dražljajev svojemu telesu in možganom pomagamo, da preklopijo iz preživetvenega stresnega načina v regeneracijo in rast. S stresom se moramo ukvarjati zavestno in načrtno, dobro psihološko počutje in zdravje je plod zavedanja sebe, svojih stresorjev in izvajanja mini dnevnih ali večdnevnih odklopov in aktivnosti, ki nas sprostijo tako telesno kot psihično.
Kaj lahko storijo vodstva podjetij?
Nedvomno lahko na zmanjšanje preživetega časa pred ekrani pomembno vplivajo tudi delodajalci. Zavedajoč se, da dolgotrajna uporaba naprav z zaslonom povzroča še večjo utrujenost kot sicer, težave s spanjem in tudi druge zdravstvene težave, povezane s sedečim življenjskim slogom, predvsem diabetes, debelost in visok krvni tlak, gre vsekakor za perečo kadrovsko tematiko. »Omenjene težave bistveno vplivajo ne le na splošno počutje posameznika, temveč tudi na akademski in poklicni uspeh, medosebne odnose doma in na delovnem mestu ter splošno opravljanje dela in osredotočenost na delovne naloge,« dodaja Kraljičeva. Zagotovo je prvi korak lasten vzgled. Ali direktor pošilja sporočila ob desetih zvečer ali med delovnim časom? Si vodja vzame čas tudi zase, je telesno aktiven, naspan? Vsa tovrstna vprašanja so kazalnik zdrave klime v podjetju – dobesedno.
Da bi ohranili dobro počutje svojega tima, spodbujali produktivnost in dolgoročno ohranjali zdravje zaposlenih, naj delodajalci poiščejo načine in vzvode v samem delovnem procesu, da bo ustrezno spodbujal tudi odklop od naprav z zaslonom, svetuje Kraljičeva. Vse kaže, da bodo določene pisarne samevale tudi v času, ko covid semafor ne bo kazal rdeče luči. Delo od doma postaja trend, v številnih podjetjih se bo ohranilo, vsaj v določenem obsegu, denimo dva dni na teden, tudi v pokoronskem času. Prvi in drugi val sta razkrivala prakse, da se je od sodelavcev pričakovalo, da so v primeru dela od doma pred ekranom in dosegljivi za službene potrebe od jutra do večera. Ukrepi v smer uravnovešenja delovnega mesta, tako Kraljičeva, na srečo delodajalca ne stanejo nujno veliko. Že denimo ponovna uvedba fizičnih sestankov bo zaposlenim dala priložnost, da si oddahnejo od večopravilnosti na zaslonih, redni in skrbno načrtovani odmori brez zaslona bodo povečali kognitivne sposobnosti zaposlenih, skupni prostor za druženje pa jih bo denimo odvrnil od brskanja po telefonu med odmorom za malico, našteva sogovornica.
Najpomembnejše od vsega pa je, da delodajalci od zaposlenih ne zahtevajo, naj tudi po službi opravljajo delovne obveznosti doma, preverjajo elektronsko pošto ali celo odgovarjajo nanjo v času dopusta. Čeprav je tehnologija za večino delovnih mest bistvena in bo v prihodnosti rokovanje z njo ključno za uspeh, pa nas lahko kaj hitro zasužnji. To slabo vpliva na zaposlene tako s telesnega kot s psihološkega vidika. Preveč porabljenega časa za zaslonom lahko negativno vpliva tudi na delovno uspešnost in zdravje zaposlenih. »Delodajalci lahko k odklopu pripomorejo tudi s tem, da poskrbijo za nujna nadomeščanja in tako zaposlenemu, ki je na dopustu, ne bo treba preverjati elektronske pošte oziroma klicev ter nanje odgovarjati,« na pomembnost odklopa od tehnologije predvsem v času letnih dopustov še opozarja Kraljičeva.
