Na že 32. evropskem prvenstvu bo drugič zapored nastopilo 24 reprezentanc, prav tako pa bodo – tako kot na premieri leta 2019 – tekmovanje gostile štiri države. Pred dvema letoma je evropska odbojkarska smetana v moški konkurenci igrala v Belgiji, Franciji, na Nizozemskem in v Sloveniji, letos pa bo na Češkem, Finskem, v Estoniji in na Poljskem. Naslov evropskih prvakov brani Srbija, ki je leta 2019 v finalu v Parizu premagala Slovenijo s 3:1 in ki je osvojila zlato kolajno že leta 2011, bronasto odličje pa si je priigrala Poljska po zmagi proti Franciji s 3:0.
Tekmovalni sistem ostaja enak: 24 reprezentanc je razdeljenih v štiri skupine s po šestimi reprezentancami, ki jih bodo gostili Krakov (Poljska, skupina A), Ostrava (Češka, B), Tampere (Finska, C) in Talin (Estonija, D). Iz vsake od štirih skupin se bodo v osmino finala – tekme bosta gostila poljski Gdansk in Ostrava – prebile po štiri najboljše reprezentance, zmagovalci dvobojev po navzkrižnem sistemu (A1-C4, A2-C3, A3-C2, A4-C1, B1-D4, B2-D3, B3-D2, B4-C1) pa bodo na istih prizoriščih 14. in 15. septembra igrali četrtfinalne tekme. Sklepni del bo v dvorani Spodek v Katovicah, kjer bosta v soboto, 18. septembra, oba polfinalna obračuna, naslednji dan pa še tekma za končno tretje mesto in veliki finale.
Na stavnicah na petem mestu
Slovenija, ki se lahko pohvali že z dvema srebrnima kolajnama (2015 in 2019), je v drugi polovici avgusta zaradi okužbe enega reprezentanta ostala brez zadnjega pripravljalnega turnirja v Zaporožju v Ukrajini, kjer bi morala igrati tri tekme z Bolgarijo, Srbijo in gostitelji. Vsi člani ekipe so se za nekaj dni umaknili v samoizolacijo, namesto treh močnih tekem v Ukrajini pa je slovenska izbrana vrsta odigrala tri pripravljalne tekme: dve s Katarjem in eno proti državnemu prvaku Merkurju iz Maribora ter vse tri zanesljivo dobila.
Slovenska reprezentanca se je že v torek z avtobusom odpravila na dolgo pot, prenočila v Bratislavi in naslednji dan nadaljevala pot proti Ostravi, kjer je v sredo in včeraj opravila tudi dva uradna treninga v dvorani Ostravar Arena, ki lahko sprejme 10.000 gledalcev. Prva preizkušnja čaka izbrance 56-letnega italijanskega selektorja Alberta Giulianija, ki so na svetovni lestvici na sedmem mestu, že danes ob 20.15 proti sogostiteljici Češki (46. mesto), nato pa sledijo še dvoboji s Črno goro (jutri ob 16. uri, 32. mesto), Belorusijo (v ponedeljek, 6. septembra, ob 19. uri, 42. mesto), Bolgarijo (v torek, 7. septembra, ob 16. uri, 18. mesto) in na koncu skupinskega dela še z Italijo (v sredo, 8. septembra, ob 15.45, osmo mesto). V nadaljevanju prvenstva se bo Slovenija križala s skupino D, v kateri so Hrvaška, Estonija, Francija, Nemčija, Latvija in Slovaška.
Med velikimi favoriti za kolajno je seveda tudi Slovenija, aktualna polfinalistka lige narodov v mehurčku v italijanskem Riminiju. Na stavnicah je trenutno na petem mestu za Poljsko, Francijo, Rusijo in Srbijo. »Upam, da bo po dveh srebrnih kolajnah šlo v tretje rado. Vsi si zares želimo osvojiti zlato kolajno in mislim, da imamo idealno priložnost. Najboljše reprezentance na svetu so bile letos osredotočene predvsem na nastop na olimpijskih igrah v Tokiu in morda ne bodo tako motivirane kot mi, zato moramo to izkoristiti. Po odličnem nastopu v ligi narodov bomo na evropskem prvenstvu pozitivno nastrojeni, končno tudi vsi zdravi in z visokim ciljem in željo – osvojiti zlato kolajno,« odkrito napoveduje 34-letni Korošec in dolgoletni reprezentančni podajalec Dejan Vinčić, član nemškega Friederichshafna. V reprezentanci je po negativnem testu na koronavirus spet tudi Jani Kovačič, najboljši prosti igralec na zadnjem EP, ki je moral v karanteno in je bil prisiljen izpustiti del treningov, manjka pa 37-letni 202 centimetra visoki Mitja Gasparini, ki je po več kot petnajstih letih odšel brez uradnega reprezentančnega slovesa.
Tekmeci jih ne zanimajo
Zelo optimistično je razpoložen tudi Gregor Ropret, član francoske ekipe Cambrai, ki prav tako napoveduje zlato kolajno. »Mislim, da smo dovolj kakovostni, da se nam ni treba bati, da ne bi prišli iz skupine. V izločilne boje se moramo uvrstiti kot prvi ali vsaj drugi v skupini, za kar imamo kakovost. Vemo, da ne bo lahko, a cilji so visoki, želimo v finale, v njem pa poskušati osvojiti kolajno tistega leska, ki je še nimamo,« pravi Gregor Ropret, ki bi se, če bi lahko izbiral reprezentanco, ki bi se ji rad izognil, izbral olimpijske prvake Francoze. Čeprav smo jih enkrat v ligi narodov premagali, so še vedno naša rakova rana, še vedno zelo težko igramo proti njim.« Nič kaj nižjih ciljev ne omenja niti bloker in Čebuljev bodoči klubski soigralec Jan Kozamernik, ki je zadovoljen z dvorano v Ostravi, moti ga le nekoliko posebna razporeditev luči v njej: »Tekmeci nas ne zanimajo. Če smo pravi, nas nihče ne more premagati. Zato se moramo ukvarjati le sami s sabo.«
Precej previdnejši pa je v svojih napovedih že po tradiciji kapetan Tine Urnaut, novi član Zenita iz Sankt Peterburga, ki je zelo pogrešal kakšno močnejšo pripravljalno tekmo pred začetkom evropskega prvenstva. »Zato težko ocenjujem našo trenutno formo. Na prvenstvu prav nikogar ne smemo podcenjevati, ker se nam to lahko hitro maščuje, zato moramo proti vsakemu igrati na polno. Vsi, ki nastopajo na Euru, znajo igrati odbojko. Le spomnimo se, da nas je na prejšnjem EP v Stožicah presenetila Severna Makedonija. A že večkrat smo dokazali, da lahko, če smo seveda pravi, premagamo vsakogar,« meni Tine Urnaut, ki pravi, da morajo iti iz tekme v tekmo, v njihovih mislih pa mora biti zdaj le uvodni dvoboj s Češko.
