»Ves čas od diplome naprej sem se po malem ukvarjala z vidro, poleg službe, ki je bila uredniška. Ko sem na Mladinski knjigi nenadoma postala tehnološki višek, sem se odločila, da se vidri posvetim v celoti,« pripoveduje Marjana Hönigsfeld Adamič.
Inštitut Lutra je po kratkem in slikovitem postanku na Zavodu za zaposlovanje leta 1998 ustanovila z namenom ohranjanja narave, predvsem vodnih ekosistemov. »Ti so še zmeraj naš fokus, z vrhunsko plenilko vidro na čelu. Zadnje čase veliko pozornosti posvečamo tudi bobru, ki se pospešeno vrača v slovenske vode, kar postaja problematično.«
Oh, človek!
Pri tem Marjana Hönigsfeld Adamič poudarja: »Problematični smo ljudje, ne bober! Ljudje ne vemo, kaj v naravi je treba ohranjati, da bomo navsezadnje preživeli tudi sami. Bober je naša avtohtona žival, zmeraj je živel pri nas, a so ga ljudje pred približno dvesto leti popolnoma iztrebili. Zgodila se nam je časovna luknja, v kateri smo izgubili stik s to živaljo. Zelo dobro se širi po slovenskih rekah, kar pomeni, da so njegovi habitati dokaj dobro ohranjeni, nima pa podpore pri ljudeh.«
»Ljudje ne vedo, kaj bi z bobrom: bo kar naenkrat pojedel celo njivo buč in koruze? Vidijo obglodano drevo in rečejo, joj, zdaj bo pa podrl vsa drevesa! Z odnosom med človekom in bobrom se ukvarjamo v novem LIFE projektu o bobru, ki ga delamo zadnje leto. Gre za informacijski projekt. Če želimo varovati naravo, se moramo pogovarjati z ljudmi. Če ne bi bilo ljudi, ne bi potrebovali varstva narave,« se nasmehne Marjana Hönigsfeld Adamič.
LIFE projekti so sicer največji in najbolj kompleksni razpisi Evropske komisije s področja varstva narave. »To je ena taka evropska naravovarstvena akademija. Približno na štiri leta se nam obrača - kot olimpijada. In zelo dobro se odrežemo, zvečine. Ohranjanje narave ne gre z danes na jutri. A ker sem že dolgo v tem »poslu«, si upam trditi, da slovenska naravovarstvena nevladna scena res gara. Zelo dosti in zelo dobro dela. Stvari obračamo na bolje, dosegamo izjemno pomembne cilje,« pravi Marjana Hönigsfeld Adamič.
Grajska glasba
»Naš inštitut je recimo za projekt Aquaviva dobil evropsko priznanje za najboljši projekt v svoji kategoriji. Po to nagrado sem šla posebej v Bruselj. In ko stojiš tam pod žarometi, no, je res poseben občutek. Za podelitev nagrade sem oblekla jopico z vzorci alg diatomej, ki sta jo v sodelovanju z nami izdelala Urška in Tomaž Draž.«
»V projektu smo namreč pripravili razstavo, na kateri smo alge diatomeje z elektronskim mikroskopom povečali na velikost enega metra, čeprav so v resnici merijo kakih deset mikronov. Ta razstava je naredila takšen vtis na oblikovalca Tomaža Draža, da si je zamislil pletenine iz teh vzorcev. Evropska komisarka, ki nas je prišla obiskat med izvajanjem projekta, ni mogla verjeti. Kaj? Vzorce alg v pletenine? Cela kolekcija oblačil, moških in ženskih, vzorci pa tako fantastično povzeti, da si lahko natančno povedal, za katero algo gre. Tako so diatomeje prenesle sporočilo o pomembnosti teh vodnih organizmov v modni svet, jaz pa še zmeraj z velikim ponosom oblečem tisto jopico,« pripoveduje Marjana Hönigsfeld Adamič.
Kljub mednarodnemu ugledu inštitut Lutra za svoj zadnji LIFE projekt Bober po enem letu izvajanja še zmeraj nima podpisa za sofinanciranje s strani Ministrstva za okolje in prostor – čeprav jim to pripada po zakonu. »Minister Vizjak ne mara naše organizacije, ker se odkrito zavzemamo za prosto tekoče reke brez hidroelektrarn. On pa je gradbene vrste in bi rad gradil vse živo. A minister ne bi smel reševati osebnih zamer s pozicije moči …« je prepričana Marjana Hönigsfeld Adamič.
Zato raje o bolj grajskih rečeh. »Z Nacionalnim inštitutom za biologijo in še z devetimi drugimi partnerji vstopamo v zadnje leto projekta LIFE Naturaviva. Naša naloga v projektu je povezovanje narave z različnimi vejami umetnosti, predvsem z glasbo. Epidemija nam je prekrižala načrte, zato smo se odločili, da stvari vzamemo kar v svoje roke. Iz biologov smo se prelevili v glasbenike: naša zaposlena biologinja je tudi vrhunska sopranistka, pa tenorista tudi imamo, jaz imam zelo rada klavir … Sestavili smo koncert, na katerem vsako pesem tudi komentiramo: kako je skladatelj naravo prenesel v glasbo, kaj pomenijo vsi ti slavčki, reke, potočki in kaj jih ogroža.«
»Prvi dogodek smo imeli na gradu Goričko, pa smo se odločili, da bomo kar ostali grajski. Naslednji bo najbrž grad Cmurek … Veliko energije namenjam temu, veliko truda in časa, a obenem zelo uživamo. Narava in glasba. Ni lepšega!« pravi Marjana Hönigsfeld Adamič.
Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Vidra, bober, reka, potok? Na www.lutra.si boste našli vse pretekle, sedanje in prihodnje projekte Inštituta Lutra ter kopico koristnih informacij o tem, kako zdravi ekosistemi koristijo ljudem. Podprite delovanje Lutre z donacijo ali jim namenite del svoje dohodnine! Ponujajo tudi tržne dejavnosti, presoje vplivov na okolje, inventarizacije, naravovarstvene nadzore, strokovna mnenja in svetovanja. V teh dneh so še posebej umetniško navdahnjeni, zato le spremljajte njihove objave na družabnih omrežjih in preverite, kdaj (in na katerem gradu) bo na sporedu naslednji koncert, ki klasično glasbo spaja s skrbjo za naravo. Za harmonijo gre!
