»Daš jim šole, da bi jih izvlekel iz neumja in vraževerja, potem pa tole. Marija Terezija se obrača v grobu.«

Osnove so v učbenikih

Za šolo kot vzgojno-izobraževalno ustanovo pa so prve tri točke v dopisu skrb vzbujajoče in nedopustne. Izkazujejo nerazumevanje osnovnošolskega znanja. Znanja torej, ki ga zahtevajo od svojih učencev. Za zdaj zanemarimo dejstvo (čeprav s težkim srcem), da gre za področja splošne izobrazbe in da o njih sprašujejo pedagoški strokovnjaki, ki jih davkoplačevalci plačujemo za vzgojo in izobraževanje šoloobveznih otrok.

Kot je zapisal že komentator na družbenem omrežju Twitter: »Za začetek bi lahko vzeli v roke učbenik za biologijo.« Ravnatelj in zaposleni bi lahko bistvene odgovore na prve tri točke dopisa poiskali v osnovnošolskih učbenikih naravoslovnih predmetov. Učbeniki učence uvajajo v svet naravoslovne znanosti. Način predstavitve informacij v učbenikih odraža naravo obravnavane znanosti in učencem olajša sprejemanje, razumevanje ter uporabo obravnavanih konceptov. Preprosteje, a strokovno pravilno pojasnjuje znanstvena dognanja. Na kratko, z nekaj primeri zapisov iz osnovnošolskih učbenikov odgovarjamo na prve tri (sporne) točke, zapisane v omenjenem dopisu. V oklepajih navajamo predmet in razred osnovne šole, ko učenci po učnih načrtih spoznajo navedena znanstvena dognanja.

1. Znanstveni dokaz o virusih kot povzročiteljih bolezni

»Če smo zdravi, se telo lahko brani pred mikrobi, ki povzročajo bolezni. Mikrobi so majhna bitja, ki jih s prostim očesom ne vidimo.« (Spoznavanje okolja, 3. razred osnovne šole)

»Gripa, na primer, je bolezen, ki jo povzročajo virusi. Ti se množijo v naših celicah in prizadenejo nos, grlo in pljuča.« (Naravoslovje, 7. razred osnovne šole)

»Nekatere bakterije, glive, zajedavske živali in virusi lahko povzročijo bolezni, ker telesu jemljejo snovi ali izločajo strupene snovi, ki povzročajo poškodbe.« (Biologija, 8. razred osnovne šole)

2. Znanstveni dokaz o prenosu domnevne viroze z osebe na osebo, če so virusi povzročitelji bolezni

»Prenašajo se z dotikom, slino, krvjo in kapljicami v zraku, ki jih vdihnemo (kihanje, kašljanje). Lahko jih prenašajo tudi živali.« (Spoznavanje okolja, 3. razred osnovne šole)

»Z običajnimi vsakdanjimi stiki (rokovanje, objemanje) se aids ne prenaša. Nalezeš pa se ga lahko s krvjo okužene osebe ali prek njenih izločkov iz spolovil…« (Biologija, 8. razred osnovne šole)

3. Konkretne študije o varnosti in učinkovitosti povečane rabe razkužil in mask ter drugih ukrepov, če posredujete dokaze o prenosu bolezni

»Kaj lahko sami naredimo, da na primer preprečimo okužbe dihal, ki so najpogostejše okužbe?

(….)

izogibamo se bolnim ljudem, ki kašljajo in smrkajo,

pogosto si umivamo roke z milom in vodo ter jih razkužimo po potrebi.« (Biologija, 8. razred osnovne šole)

»Za nekaterimi boleznimi lahko zbolimo le enkrat, nato postanemo proti njim odporni (norice, ošpice, rdečke…). Angina in gripa sta pogosti nalezljivi bolezni. S cepljenjem se lahko zaščitimo pred nekaterimi povzročitelji bolezni.« (Spoznavanje okolja, 3. razred osnovne šole)

Louis Pasteur (1822–1895) je raziskoval… »povzročitelje različnih nalezljivih bolezni in tako prvi razvil cepivo proti virusu stekline. Pri pripravi cepiva je uporabil biotehnološki postopek: virus je gojil v zajcih, ga oslabil s sušenjem in nato izoliral iz njihovega živčnega sistema.« (Biologija, 9. razred osnovne šole)

Viruse poznamo od konca 19. stoletja, danes se piše leto 2021

Kolektivno znanje o virusih kot povzročiteljih bolezni se kopiči že iz antičnih časov. Že grški zgodovinar Tukidid je med kugo v Atenah leta 430 pr. n. št. zapisal, da so prebolevniki kuge varni pred ponovno okužbo in lahko skrbijo za obolele. To znanje je uporabil tudi Edward Jenner leta 1796, ko je vzorec manj nevarnih govejih koz vpraskal v kožo osemletnega dečka. Ta je zbolel, vendar je bil potek bolezni blag in kratkotrajen. Pozneje je dečka okužil s črnimi kozami, vendar deček ni zbolel. Jenner je na podlagi tega sklepal, da je deček zdaj obvarovan pred to boleznijo.

Da so virusi povzročitelji bolezni pri številnih vrstah organizmov, je dokazano že od konca 19. stoletja. Adolf Mayer je leta 1879 na Nizozemskem prvi proučeval virus mozaika tobaka. Dimitri Ivanovski je leta 1892 isti virus proučeval v Ukrajini in ugotovil, da so povzročitelji prehajali skozi tanek filter iz porcelana, ki sicer bakterijam prepreči prehajanje. Ugotovil je torej, da so povzročitelj bolezni manjši od bakterij. Nizozemski mikrobiolog Martinus Beijerinck je leta 1898 ponovil njegov poskus in prišel do enakega zaključka. Ugotovil je, da se povzročitelji bolezni uspešno razmnožujejo v rastlinah. Ko jih je poskusil gojiti v mediju za gojenje bakterij, ni bil uspešen, saj virusi, v nasprotju z bakterijami (te imajo svojo celico), za razmnoževanje potrebujejo gostiteljsko celico. Leta 1898 jih je prvi poimenoval »virusi«.

Danes smo globalno priča pandemiji, ki jo je povzročil novi koronavirus (sars-cov-2). Nastale razmere imajo občutne posledice za družbo in javno zdravje, zato moramo omenjeni dopis obravnavati resno in razpravljati o vlogah vzgojno-izobraževalnih ustanov pri obstoju in delovanju družbe. Šolstvo je postalo pomembna državna zadeva že v času habsburške monarhije. Marija Terezija je na ozemlju Slovenije leta 1774 uvedla splošno šolsko obveznost za otroke med 6. in 12. letom starosti. Danes se piše leto 2021! Zaradi praktičnih in simbolnih razloga je treba poskrbeti, da se tovrstni dogodki v hramih učenosti nikjer in nikoli ne tolerirajo. Vsaka vzgojno-izobraževalna institucija se začne in konča pri strokovnosti in verodostojnosti zaposlenih.

Za konec še žalosten, ampak resničen podatek, ki je dostopen na spletni strani Osnovne šole Prebold. Šola je med pilotnimi šolami projekta »NA-MA POTI – NAravoslovje, MAtematika, Pismenost, Opolnomočenje, Tehnologija, Interaktivnost«, ki spodbuja razvoj naravoslovne pismenosti učencev in učiteljev. Projekt finančno podpirata ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija.