Da se v svojem razmišljanju ne bi preveč zapletel, naj izpostavim nekaj primerov. Na primer šolanje, ki je v Sloveniji obvezno na nižji stopnji. Tu ne moremo in ne smemo reči »ne je ne«. Ker je to človekova pravica, ki je tudi posebej opredeljena v ustavi (57. člen) kot najvišjem zakonu države. Pri čemer pa ni bistveno, da je to zapisano v deklaracijah, ustavi in zakonih, temveč da je to moralno in etično. Ker vemo, da bi se brez osnovnega izobraževanja vrnili »v preteklost, v sužnjelastniški red«, kot pravite, da se nam zdaj dogaja med epidemijo. Naslednji primer so davki. Tudi tu ne moremo in ne smemo reči ne. No, lahko se jim izmikamo, lahko goljufamo, a dejstvo je, da davke moramo plačevati. In večinoma jih. Ker vemo, da se iz njih financira naše skupno življenje; naše šolanje, zdravstvo, policija itd. Ne maramo davkov, a jih plačujemo. Ker vemo, da je tako prav. Prav tako bomo tudi v okoljskem smislu potrebovali določene omejitve (na primer pri vožnji z avtomobili, letali oziroma pri trošenju virov na splošno), če bomo želeli preživeti kot družba in civilizacija.

V vseh teh primerih se na prvi pogled zdi, da je kršena naša svoboda. Pa ni. V resnici nam »ne« prinaša svobodo. Brez obveznega izobraževanja in brez obveznih davkov bi zelo veliko ljudi v Sloveniji postalo nepismenih, bolnih in lačnih – to pa je nemoralno in neetično. Prav tako brez sprejetja določenih omejitev v povezavi s tako imenovano potrošniško družbo preprosto ne bo šlo. Pa ima vse to kakšno zvezo s pandemskimi ukrepi in cepljenjem? Ima. Zahteve po nošnji mask, družbenem distanciranju, lockdowni in pozivi (ne zahteve) k cepljenju so poskus reševanja aktualne zdravstvene krize. Resda pri tem omejujemo tudi otroke, ki niso tako zelo izpostavljeni bolezni, kot pravite, a s tem ščitimo starejše in kronično bolne. Mar ni to moralno in etično? Mislim, da otroci to povsem dobro razumejo in da s tem nimajo pretiranih težav. Mnogi ukrepi so morda nepotrebni, nekoristni, neumni in nekateri morda celo škodljivi; marsikateri politik, poslovnež in morda tudi zdravnik izkorišča nastalo situacijo. Proti vsemu temu se je treba boriti, a vendar ne moremo večine svetovnih politikov, korporacij, znanstvenikov in zdravnikov preprosto obtožiti, da ustvarjajo »nov svetovni red«, ki ga omenjate.

Epidemije oziroma pandemije niso nekaj novega. Kot zdravnik verjetno veste, koliko življenj je v zgodovini rešilo cepljenje, ki nikoli ni bilo povsem varno. Pa saj nobeno zdravilo, noben poseg v človeško telo ni nikoli povsem varen. To vemo vsi. Od zdravnikov pa pričakujemo, da vedo, kaj je od vseh možnosti in izbir na področju zdravja za nas najbolje, pa četudi ni stoodstotno varno. Če pa vnašate dvom, negotovost in nezaupanje, potem je splošno zaupanje v zdravstveni sistem kronično omajano. In to prav gotovo ni dobro.

Rok Kralj, Kamnik