Oktobra pred šestimi leti je bilo v blejski Zaki živahno in predvsem slovesno. V veslaškem centru so predsednik Republike Srbije Tomislav Nikolić, predsednik Slovenije Borut Pahor in blejski župan Janez Fajfar slovesno odkrili spomenik Mihajlu Pupinu, srbsko-ameriškemu fiziku, humanistu in človekoljubu, od leta 1921 častnemu občanu Bleda, ki je odločilno pripomogel, da sta blejski kot in preostali del zgornje Gorenjske ostala Sloveniji. Spomenik, odet v slovesno okrasje in zgledno urejen, je Sloveniji donirala Republika Srbija.

Spomenik zdaj v oazi plevela

Vendar pa so turistični biseri, med katere sodi Bled, do zadnjega kotička ves čas pod nadzorom prebivalcev in obiskovalcev. Ker gre za kraje, s katerimi se ponašamo po svetu, nas tudi bralci pogosto opozorijo na stvari, ki tja ne sodijo. Tako nas je bralec Dnevnika opozoril na zanemarjenost okolice omenjenega spomenika. Opažanje ga je močno razočaralo. Prepričan je, da bi se morala Pupinu pokloniti vsa Slovenija ali pa vsaj Bled, a so ju z donacijo spomenika Srbi prehiteli. Slaba vest bi morala tako po njegovem pristojne na Bledu gnati, da vsaj dostojno skrbijo za urejenost okolice spomenika in samega obeležja.

»Kakšen odnos ima Bled še vedno do dr. Mihajla Pupina, je vidno iz priloženih fotografij. Ne le, da med granitnimi kockami raste plevel. Huje je to, da je tisti, ki vzdržuje ceste na Bledu, namesto da bi nadomestil uničene ali manjkajoče granitne kocke z novimi, te nadomestil tako, da z zalitim betonom lažno nakazuje njihov obstoj. Spomenik pa resnično stoji sredi oaze plevela in sprašujem se, kdo se dela norca,« je zapisal naš bralec.

Po pojasnila smo se obrnili na občino Bled. Odgovorili so nam, da je sicer res Srbija Bledu poklonila in dostavila spomenik, vse drugo, odkup zemljišča, ureditev, dovoljenja, postavitev in podobno, pa je uredila občina Bled na lastne stroške. »Za spomenik skrbita občina Bled in javno podjetje Infrastruktura,« so še dodali. Nezavidljivega stanja spomenika oziroma njegove okolice se niso zavedali, zato so hvaležni za bralčevo opozorilo. Obljubljajo, da bodo stvari čim prej uredili.

Pred šestimi leti je spomenik zasijal

O slovesnosti ob postavitvi obeležja Pupinu pred šestimi leti smo poročali tudi v Dnevniku. »Devetega oktobra, na dan, ko se je pred 157 leti rodil, Republika Srbija s ponosom in spoštovanjem poklanja spomenik Mihajla Pupina Bledu in vsem državljanom Slovenije. Tako bomo ovekovečili še eno našo lepo skupno zgodbo, saj od danes naprej v Srbiji in Sloveniji, v Idvoru in na Bledu, stojita enaki, v bronu odliti podobi Mihajla Pupina, človeka, ki je simbol prijateljstva med nami,« je takrat dejal srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je odkril spomenik skupaj s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem.

Kot smo opozorili takrat, je Pupin v svetu sicer znan predvsem kot izumitelj. Podpisan je pod 34 patentov, najbolj znan je tisti, ki je znatno podaljšal razdalje telefonskih komunikacij z zmanjšanjem izgube jakosti toka. Bil pa je med drugim tudi prejemnik Pulitzerjeve nagrade za književnost. Rojen je bil leta 1858 v Idvoru v Srbiji, izobraževal se je v ZDA, z bistrim umom pa se je tako uveljavil, da je bil med soustanovitelji predhodnice ameriške vesoljske agencije Nasa, častni doktor na sedemnajstih univerzah in predavatelj na ameriški univerzi Columbia.