V drugem delu svojega prispevka še pojasnjuje: »Za konec pa še kratek odgovor na vprašanje, ali sem že sprevidel, kako zgrešena naj bi bila moja urbanistična in arhitekturna paradigma.« Seveda, vsak berač svojo malho hvali. Nasproti temu hvalisanju postavljam samo točke:

1) Zakaj ne prizna, da je zgoščevanje prebivalstva na podhranjeno infrastrukturo, zlasti kanalizacijo, fiasko? V Rožni dolini smo imeli leta 2018 večinoma trikrat vdor fekalij iz kanalizacije, ponekod celo štirikrat, petkrat, zavarovalnice niso več hotele izplačevati odškodnin. Gasilci so posredovali le, če je bilo vode v kleteh več kot 10 centimetrov (13 primerov). Na dan referenduma o vodah, 11. 7. 2021, smo imeli spet zalitje iz kanalizacije!

2) Zakaj meni, da so območja, kjer so vile, tj. Rožna dolina, za Bežigradom, v Trnovem, na Mirju, degradirana območja, da je treba hiše in vile porušiti ter jih nadomestiti z bloki?

3) Lepo bi prosila, da definira izum vila blok. V slovenščini pomeni vila hišo, ki jo definira velik vrt. V Rožni dolini je bilo pred drugo svetovno vojno razmerje med hišo in vrtom 20–30 odstotkov hiša, preostalo vrt. Vsi po njegovem vila bloki v Rožni dolini so zgrajeni v obrnjenem razmerju, torej so bloki, ne vile. Študentsko naselje, ki ima bloke, je zgrajeno v razmerju 21 odstotkov bloki, preostalo zelenice, verjetno z 90 odstotki rastne zemlje! Kajti v OPN 2018 se je dopustilo vrta najmanj 50 odstotkov, od tega so kabli, kanalizacija, tlakovanje lahko zasegli polovico! Imate statistiko, koliko velikih dreves je bilo posajenih ob vila blokih?

4) Šmartinski park ni nastal iz degradiranega območja, ampak iz vrtičkov, torej obdelovalne zemlje. (Sem pa hvaležna, da so ga spremenili v park, saj smo od tam dobili mačko, ki je v treh mesecih pospravila okoli sto podgan.) Rakova jelša ni bila park, je pa bila zelena. V Rožni dolini bodo pozidali nekdanji rezervat za šolo ter rezervat za park s športnimi igrišči, tako da je Rožnik že zmanjšan za okoli 23.000 kvadratnih metrov.

5) Že od leta 2017 prosim podžupana, da mi pove vsaj štiri (4) primere vila blokov v Rožni dolini, ki so jih naredili priznani arhitekti, pa kar molči. Je to Opus Dei, Krematorij, morda Harem?

6) Zelo bi bila vesela, če v Ljubljani ne bi imeli trajnostnega razvoja, ampak vzdržen razvoj, kar pomeni prijazen do ljudi in okolice, tudi do dreves. Ne tistih, za katere dobi Ljubljana nagrado, ampak tistih, ki jih ne posekajo zaradi vila blokov.

Živa Vidmar, Ljubljana