Sedem jih je, ki se lahko pohvalijo, da si lastijo ogromne korporacije, mednje pa sodijo družine Toyoda (nadzoruje koncern Toyota), Chung (Hyundai), Quandt (BMW), Agnelli (Fiat), Ford (Ford), Porsche in Piëch (Volkswagen). Za lažje razumevanje, kako močne so dejansko, je zgovoren podatek, da se prihodki njihovih podjetij približujejo magičnim 1000 milijardam ameriških dolarjev.

Podjetja, ki proizvajajo avtomobile, so sicer pod stalnim pritiskom, saj se trendi spreminjajo. Spomnimo se samo ogromnih vozil v 60. in 70. letih, pa nato precej bolj elegantnih in predvsem varčnih v 90. letih in novem tisočletju, današnje spremembe pa so zgodba zase, saj je prišlo do fundamentalnega zasuka od fosilnih goriv k elektrifikaciji in avtonomni vožnji. Prav mogočne družine pa so tiste, ki ves čas držijo roko nad spremembami in z milijardnimi vložki zagotavljajo, da gre industrija ves čas v pravo smer, smer neprestanega napredka.

Vsaka korporacija ima seveda svojo zgodbo. Toyota kot drugi največji proizvajalec avtomobilov je že dolgo časa znana po hibridih, v 84-letni zgodovini je postala sopomenka za kakovost, morala njenih zaposlenih pa je visoka tudi zavoljo vsakodnevnih odmorov za telesno vadbo. Hyundai avtomobile proizvaja od leta 1968, 30 let kasneje pa so kupili velikega tekmeca Kio. Del imperija so danes modno oblikovana vozila, ki nagovarjajo srednji sloj. Korenine BMW segajo v leto 1916, ko so proizvajali motorje za letala. Konec 50. let so bili na robu bankrota, polbrata Herbert in Harald pa sta povečala lastniški delež in ubrala novo strategijo. Danes je največji delničar Stephan, ki ima v lasti 25,83 odstotka delnic. Agnellijevi si štafetno palico Fiata podajajo že od leta 1899, podjetje pa je znano po vzponih in padcih. Med zadnjo krizo je podjetje reševal že pokojni Sergio Marchionne, ki je rešitev videl tudi v nakupu Chryslerja, družina pa danes nadzoruje 31 odstotkov ponosne znamke. Ponosna je tudi družina Ford. Resda niso izumili avtomobila, so pa zato njegovo množično proizvodnjo. Čeprav niso vpeti v dnevne odločitve, imajo prek delnic vpliv na pomembna glasovanja. Dejansko imajo v rokah zgolj dva odstotka delnic razreda B, ki pa jim zagotavljajo 40 odstotkov pri odločanju o tem, kdo bo sedel v upravi. Leta 2008 jih je skoraj pokopala finančna kriza, a jim je na pomoč priskočila država. Volkswagen je verjetno edino avtomobilsko podjetje, ki so ga ustanovili iz občutka družbene ekonomske neenakosti, potem ko so bili v Nemčiji v 30. letih avti namenjeni elitam. Ferdinand Porsche je dizajniral nekaj prvih volkswagnov, medtem ko je Ferdinand Piëch postal prvi mož podjetja leta 1983 in ga popeljal na pota slave. Družini imata v rokah 19 odstotkov delnic z 52 odstotki glasovalnih pravic.