Razumljivo mu največ pomeni nacionalka, čeprav je naš, javni medij (mimogrede, že »Grimsov« zakon je prispeval slabe rešitve, na primer, nujnost »uravnoteženosti«: večkrat smo zato prisiljeni poslušati soočenja neenakovrednih sogovornikov, enega s podajanjem strokovnega in argumentiranega mnenja in drugega z ideološko ali strankarsko, tudi primitivno, obarvano govorico…), poglejmo, kakšnih spornih postopkov se je lotil zdaj za njegov politični, strankarski prevzem.

Prvič: najprej je bilo treba primerno politično obarvati (ali prebarvati) programski svet, kamor državni zbor imenuje člane na predlog političnih strank in na predlog gledalcev ter poslušalcev. Koalicija je seveda potrdila osem novih »primernih« kandidatov, ki svet zdaj strankarsko obvladujejo. Kje pa se pozna naša beseda? Tudi pri zastopnikih gledalcev, kjer bi se morala, se ne, bolj imata besedo SDS in Cerkev.

Drugič: na vso moč in povsod razglašajo neuravnoteženost medijskega prostora, ki ga je nujno treba, po njihovem razumevanju demokracije, uravnotežiti z njihovimi zvestimi podporniki, da ne bo več nobene objektivne kritike do vladajočih.

Tretjič: »pravilno« spremenjeni programski svet je izvolil novega generalnega direktorja (Andrej Grah Whatmough), ki sicer nima pravih kompetenc za tako pomembno delovno mesto (zato se je bivši »general« Igor Kadunc pritožil), bo pa poslušno »pometal« po Janševih zahtevah.

Četrtič: in začel je z načrtovanim pometanjem programske direktorice Natalije Gorščak brez utemeljenih razlogov in na sporen način s ciljem »domino efekta«, rušenjem navzdol. Na to je opozorilo tudi društvo novinarjev. Namesto programskega sveta, kjer njegova »naloga« morda ne bi uspela, jo hoče odstraniti sam. Sejo programskega sveta so morali urgentno sklicati v času dopustov, ko je udeležba (15) članov, potrebnih za sklepčnost, vprašljiva. Dodatno, da pa ne bi bilo nepotrebnih presenečenj, so Janševi »nameščenci« za vsak slučaj sejo bojkotirali. (Med njimi tudi moralni teolog, pa predstavnica zaposlenih, ki je menda do 14. ure hodila po »hiši«, ob 15. pa je ni bilo več…).

Petič: ker je bilo na seji programskega sveta samo 13 članov, ima zdaj Grah odprte roke za ukrepanje. Poslušala sem sejo. Imela sem občutek, da je njen predsednik že vnaprej sprijaznjen s tem, da programski svet nima več svoje vloge. Razen ene novinarke ni nihče kritično razpravljal, če ne upoštevam Saša Hribarja, ki je imel svoj »nastop«. On bi glasoval, očitno zaradi lastnih zamer, za razrešitev direktorice, ob tem pa se ne zaveda (tako kot verjetno še nekateri), za kaj gre. Ne glede na to, Sašo Hribar (in drugi), če morda direktorice ne marate in se je marsikomu zamerila, da bi na njenem mestu raje videli koga drugega, ne bi smeli pristajati na tak sporen način njenega rušenja in na politični prevzem našega medija. To zelo zamerim.

Državni zbor ni več potreben, tudi ustavno sodišče skoraj ne več, vse niti se že združujejo v rokah enega človeka. Naj ponovno dodam, da mu to omogočamo mi, in kako prav ima Špela Kožar, ko pravi: » Težave RTV se ne začnejo zunaj hiše, kar se je danes ponovno potrdilo. Čas je, da si zaposleni priznamo, da smo že leta tiho o kvizlingih. Ko bodo ti zaposleni dojeli, da mora biti sla po položaju na RTV, naj gre za urednika, programskega svetnika, direktorja ali samega generala, manjša od pripadnosti javnemu mediju, bo lahko drugače…«

Še malo, pa bomo na Madžarskem in Poljskem. Protestiram. Pričakovala bi, da boste protestirali uslužbenci RTV. Pričakovala bi, da boste protestirali novinarji. Boste?

Polona Jamnik, Bled