na moj komentar Plečnikova sodobnost med nazadnjaki, ki je imel 3594 znakov, ste napisali 5981 znakov odgovora. (Po zakonu o pravici do popravka odgovor ne sme presegati izvirnega teksta.) Od 5981 znakov ste jih 2629 porabili zgolj za grobe žalitve (zlobna, zaslepljena itd.); toliko o tem, kdo je žaljiv. Vse preostale znake ste porabili za svoja vedno enaka izogibanja predmetu kritike, saj se niti z besedico niste konkretno dotaknili tega, o čemer sem v komentarju pisala: o agoniji Plečnikovega stadiona. Agoniji, o kateri so vse povedali že premnogi ljudje in za katero je sokriva tudi MOL kot solastnica stadiona. Plečnikov stadion je pač šolski primer škodljive prevlade zasebnih interesov nad javnimi, šolski primer, kako se po Unescovih kriterijih z dediščino ne sme delati. Potem ko je Unesco nedavno argumentirano zagrozil, da bo s svojega seznama črtal Stonehenge, če bodo pod njim zares zgradili predor, so britanski pravosodni organi sprožili preiskavo, ali je politika kršila zakonodajo o varovanju dediščine in ali je šlo za korupcijo. Kar je logičen korak.
Vi ste politik od leta 2006, že 15 let ste drugi najmočnejši človek v prestolnici. V vsem tem času niste bili pripravljeni sprejeti niti ene kritike neštetih ljudi, ker ste trdno prepričani, da imate vedno prav, pa naj gre za pozidavo Rožne doline, Plečnikov stadion ali skrajno nasilje nad uporabniki Roga. Meščanom in novinarjem kot zastopnikom javnosti odrekate pravico, da bi voljene politike, ki jih plačujejo, tudi nadzirali, četudi so objektivno in včasih tudi subjektivno odgovorni za posledice svojih ravnanj ali neukrepanja. Že leta vas zelo kritično presoja dolga vrsta meščanov, kolegov arhitektov, urbanistov, poznavalcev urejanja mest in stanovalcev, ki jih posegi neposredno prizadevajo. Ubiti sla, »zlobno novinarko«, je enostavno, ubiti kritično javnost je težje. A tudi to ni nemogoče. Kot vidimo, so časi takšni, da se umor kritične javnosti vedno začne pri »umoru« novinarjev. Kdo ve, morda sem na vrsti.
TANJA LESNIČAR PUČKO
