100 najlepših slovenskih popevk: Vandima

Stalno je zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica in o razlogih za petje v narečjih pove: »Petje v jeziku, ki ni knjižni, je posledica mojega ustvarjanja v gledališču. V improviziranemu načinu gledališkega podajanja na način commedie dell'arte ima vsak lik svoj jezik. Ta ga označuje in pripomore k temu, da gledalec čim prej dobi občutek, koga predstavlja. Posledica tega so tudi pesmi, ki so del nekega karakterja.«

Njegove nežne balade in tudi bolj pikre in šaljive pesmi iz vsakdanjega življenja malega človeka so izšle na treh nosilcih zvoka: Štorije in baldorije (1990), te so najprej izšle na kaseti in dve leti za tem na zgoščenki, Balade in štroncade (1994), in Rimarije iz oštarije (2001). Pesem Vandima je danes sivolasi gospod ustvaril pri svojih šestindvajsetih. Torej še prej, preden se je na primer France Prešeren pri osemindvajsetih pesniško poslovil od mladosti. »Hecno se mi zdi, kako sem lahko kot smrkavec, brez tovrstnih izkušenj, o katerih poje pesem, sestavil takšno besedilo. Zdaj, pri teh letih, me nihče več ne vpraša, kako mi je to uspelo.« Drago Mislej - Mef se spominja Mlakarjevih prvih koncertov, ko so imeli mlajši obiskovalci glede na vsebine pesmi nekoliko napačno predstavo o avtorju. Prepričani, da je velik porabnik alkohola, so ga po koncertu hoteli počastiti z ogromnimi količinami vina, čemur je Iztok Mlakar le s težavo ubežal.