Tudi meni se zdi, da sem se po 13. marcu 2020 znašel v deželi Elojev in Morlokov, v kateri vladajo Morloki s princem teme na čelu, medtem ko slovenska raja kot Eloji, zapostavljena in ponižana dela na delovnih mestih, obiskuje šolske ustanove in skupaj z upokojenci opazuje, kako se zaradi škodljivega vladanja že dlje kot eno leto sesipa vse, kar je bilo v preteklosti od leta 1945 dalje dobrega narejenega.

Tako kot v filmu Časovni stroj čakamo, da bomo doživeli slično usodo kot Eloji, ki so na znak siren odhajali v podzemlje za prehrano Morlokov, in ponižno upamo na prihod svojega odrešitelja Georgea, da nam pokaže, kako se upreti našim vladajočim, skorumpiranim Morlockom.

Veliko je bilo dobrega v prejšnjem sistemu, predvsem ni bilo lačnih ljudi, delo je dobil vsak, ki je hotel delati, tudi v velikih sistemih z mednarodnim ugledom, šolanje je bilo zagotovljeno vsem, študentsko delo ni bilo nujno, zdravstvo je bilo na visokem nivoju na čelu z UKC, z odličnim vzporednim izobraževanjem in zdravniki svetovnega slovesa.

Vseeno pa sem sodeloval v vojni za Slovenijo, predvsem zaradi odpora proti nerazumni nacionalistični politiki, nisem pa niti pomislil, enako kot veliko veteranov vojne za Slovenijo, da bomo padli v najbolj skrajni kapitalizem, po treh desetletjih še začinjen z agresivno strahovlado in uničevanjem dosežene demokracije. Ugotavljam, da nas je veliko državljanov, udeležencev plebiscita in vojne za samostojnost, prevaranih, saj si nismo predstavljali, da nas lahko trenutna politika privede, poleg splošnega kaosa, v izolacijo s strani držav razumne EU in v bratenje z bivšimi članicami varšavskega pakta.

Že več kot eno leto živimo pod maskami zaradi pandemije, ki je priročna krinka za nastavljanje SDS lojalnih kadrov, zaradi katerih je bilo razrešenih neskončno število sodržavljanov, od vodilnih v represivnih organih, državnih sekretarjev, direktorjev v podjetjih v državni lasti do vodij kulturnih ustanov, zdravstvenih institucij in zavodov, članov vseh mogočih nadzornih svetov in dejavnosti in drugih, za katere predvidevam, da v večini niso bili aktivni člani slovenskih strank ali list.

V tej množici pretežno visoko šolanega kadra in intelektualcev pa vidim potencial, ki bi nas lahko pripeljal iz situacije, v kateri smo, in ta potencial bi lahko preprečil katastrofo, tudi državljansko vojno, ki nam jo obljublja trenutno vladajoča stranka.

Vseh teh razrešencev, ki so se osramočeni znašli v novih vlogah, česar pred nesrečnim 13. marcem 2020 tudi slučajno niso pričakovali, ne razumem, kako da jih ni slišati, ni jih videti, niti ni zaznati poskusov, da bi se vrnili iz anonimnosti. Razumno bi bilo, če bi se med seboj povezali, najprej v okviru dejavnosti oziroma po področjih, kjer so delovali pred razrešitvijo: zdravstvo, šolstvo, šport, socialno varstvo in skrbstvo, kultura, gospodarstvo, zunanje zadeve, varstvo okolja, notranje zadeve, obramba, finance, promet, kmetijstvo…

Glede na skupno usodo razrešencev bi lahko združili znanje in sposobnosti, ustanovili gibanje, listo ali stranko, ne levo ne desno niti na sredini, ne črno ali rdeče, ampak vseljudsko, lahko bi se imenovalo na primer SLO (Splošni ljudski odpor), in bi s socialno, digitalno, zeleno in razvojno naravnanim programom in angažiranjem za boj proti korupciji, ki je rakava rana naše družbe, z lahkoto pridobili simpatije širokih ljudskih množic, študentov, delavcev in upokojencev, oziroma večine naroda. Lahko bi dosegli volilni uspeh tudi 50+ za vstop v parlament, kar so že bile mokre sanje posameznikov.

Če poenostavim na primeru, da gre za tisoč razrešencev, mislim, da bi se zlahka našlo dvajset sposobnih in poštenih kandidatov, sposobnejših od trenutnih predatorjev in telebajskov (po Lesničar-Pučkovi) v vladi, za sestavo nove vlade, ki bi bila bolj tehnična kot strankarska, po potrebi dopolnjena s kandidati (ne predsedniki) sorodnih strank, list ali gibanj.

Torej, razrešenci v vseh dejavnostih, združite se!

Naj za konec omenim modrost odličnega kolumnista Leona Magdalenca: »Učenec pride do velikega mojstra in ga prosi za en sam nasvet – naj mu odgovori na vprašanje, kako dolgo bomo še čakali na spremembe. Odgovor mojstra je kratek: Če čakate, potem dolgo…«

Janez Laibacher, upokojeni dipl. oec., Vrhnika

*Osebe, ki so bile ob redno službo zaradi režimske razrešitve.