39
etapnih zmag je rekordni dosežek zdaj že pokojnega Španca Delia Rodrigueza, dosegel pa jih je med letoma 1941 in 1947. Na drugem mestu je Italijan Alessandro Petacchi (20), tretje pa si delita Francoz Laurent Jalabert in Belgijec Rik Van Looy (po 18). Deset ali več etapnih zmag je doseglo 16 kolesarjev, od katerih sta aktivna le še Španec Alejandro Valverde (13) in Nemec John Degenkolb (10).
14
držav se lahko pohvali s skupno zmago na Vuelti. Na vrhu je Španija (31) pred Francijo (9), Belgijo (7), Italijo (6) in Švico (5), Nemčija in Velika Britanija imata po tri, Slovenija, Kolumbija, Nizozemska in Rusija po dve, ZDA, Irska in Kazahstan pa po eno.
6
kronometerskih zmag so v zgodovini dirke zbrali Španec Abraham Olano ter Švicarja Tony Rominger in Alex Zülle, ki je tudi rekorder po številu dni kot vodilni v skupnem seštevku (48). Na eni Vuelti (leta 1977) je kar 13 etapnih zmag dosegel Belgijec Freddy Maertens.
4442
kilometrov je bila najdaljša trasa španske pentlje v njeni zgodovini (leta 1941), najkrajša pa je leta 1963 znašala 2419 kilometrov.
41
let in 327 dni je bil star najstarejši zmagovalec na dosedanjih dirkah. To je bil Američan Chris Horner, ki je slavil leta 2013.
6
sekund je znašala najmanjša razlika med zmagovalcem in drugouvrščenim na Vuelti. Za toliko je Eric Caritoux leta 1984 prehitel Alberta Fernandeza, največja razlika pa je znašala 30 minut in osem sekund: Delio Rodriguez pred Julianom Berrenderom leta 1945.
3
Vuelte so se doslej začele zunaj španskih meja. Prvič v Lizboni na Portugalskem leta 1997, drugič v Assnu na Nizozemskem (2009) in tretjič v Nimesu v Franciji leta 2017. Tudi lani bi se morala dirka začeti na tujem (Utrecht na Nizozemskem), vendar je bil start zaradi pandemije koronavirusa prestavljen v španski Irun.
Pripravil Dejan Kresnik
