Strateške napake se vrstijo že dolgo, zadnja leta pa postajamo priče dokončnemu propadu nekoč paradnega konja slovenskega turizma. Kraj je v šoku in žal med vladajočimi prevladuje razmišljanje, da je za stanje na Bledu kriva izključno epidemija. Napačno. Krivdo pripisujemo izključno slabemu in napačnemu vodenju razvoja kraja v zadnjih letih, ki je potekal po motu »sprejeta strategija razvoja ni verska knjiga«. Naj naštejem.

Zaradi napačne usmeritve v množični turizem je v zadnjih letih skokovito poraslo število hostlov in poceni nastanitev. Kakovost novih kapacitet se ni preverjala, infrastruktura ni sledila takim obremenitvam.

Finančno se je obogatilo le nekaj velikih ponudnikov. Vsi drugi le bijejo boj za drobtinice in za marsikaterega manjšega ponudnika to pomeni tudi bankrot. Brez omejitev in reguliranega načrtovanja kapacitet turističnih, gostinskih in trgovskih storitev je nastalo igrišče za medsebojen kaotičen boj, ki je vodil do slabih storitev in finančnega opustošenja.

Središče Bleda je brez vsebine. Preveliki hoteli, nekateri enostavno zaprti, slabo skrbijo za svojo okolico. Premnogi poslovni prostori v središču Bleda preprosto niso preživeli obdobja množičnega turizma. Namesto ohranjanja obstoječih trgovinic se je začelo graditi novo središče na Selišah, ki ga sproti načrtujejo in polnijo z velikimi zaslužkarji (Mercator, Spar, Petrol…), ki ne sodijo v to okolje in dodatno prometno obremenjujejo vzhodno vpadnico na Bled.

Posebnega truda za predstavitev domačih izdelkov ni, nekateri poskusi so polni ironije – na primer blejski sir. Zaradi mleka za sir so kmetje pašnike spremenili v njive za silažno koruzo in s tem uničili tipično pokrajino ob Savi, sir izdelujejo v Italiji, potem pa ga tukaj tržijo kot »local selection«.

Nekoč prepoznavno vrhunsko blejsko kulinariko je zaradi množičnega turizma zamenjala poceni in hitra hrana z veliko embalaže za enkratno uporabo. Na Jezerski promenadi je občina (naročnik, plačnik in izvajalec strategije razvoja) dolga leta pospeševala množično ceneno ulično gostinsko ponudbo, s tem pa je razvrednotila kulturno in naravno zaščiteno območje in nekorektno konkurirala kakovostnim obstoječim gostinskim lokalom.

Prepočasi in premalo občinska oblast preprečuje skrunjenje jezera: divja kopališča, stekanje vseh umazanih površinskih vod v jezero, krmljenje krapov, polivanje gnojnice v jezerski skledi… Neverjetno, jezero ima na svoji obali le eno javno stranišče.

Uničujejo se travniki, mokrišča, seka se zaščiteni gozd, kopica objektov ob jezeru je zgrajena brez ustrezne dokumentacije.

Bled se v sezoni utaplja v prometnem kaosu, ki ga dopolnjujejo še težki tovorni promet, turistični vlakec, fijakarji… Južna razbremenilna cesta bo uničila tipično pokrajino, prepolovila vas Mlino in omogočila nadaljnjo pozidavo zelenih površin. Skoraj ni pravih kolesarskih stez, gradnja centralnega parkirišča na obrobju s prevozom turistov v središče ni uresničena.

Ob jezeru že desetletja propadajo vile, v vaških jedrih pa neurejene domačije. Gorenjska arhitektura izginja.

Večina malih trgovin je zaradi množičnega turizma propadla, kapital pa se zliva k velikim ponudnikom, ki k razvoju kraja ne prispevajo ničesar.

Kulturni turizem je žal neznanka pri odgovornih za razvoj turizma. Znanih in uspešnih preteklih prireditev niso znali zadržati ali nadgraditi.

Bled je zaradi pomanjkanja jasnega koncepta, kaj želi biti, urbanistično in krajinsko neurejen, mestna in vaška jedra niso ustrezno povezana, na zanemarjenih travnikih rastejo invazivke, asfaltna cestišča so neugledno pokrpana… In to naj bi bil naš biser? Če sami ne spoštujemo dovolj svojega kraja, ga tudi turisti ne bodo spoštovali.

Naj strnem: menimo, da je lahko le urejen, s strokovno lokalno oblastjo ustrezno reguliran Bled, kjer bosta maksimalno zaščiteni naravna in kulturna dediščina in spoštovana enkratna in posebna krajina, kulturno razgiban in pester kraj z zadovoljnimi domačini, zanimiv in uspešen v svetovnem turizmu.

Jana Vidmar, Društvo Spoštujmo Bled