Spomnimo samo na pobudo, ki je bila 26. maja 2020 objavljena s prvopodpisano in strokovnjakinjo s področja kemije Aleksandro Kornhauser Frazer:

»V Sloveniji je pred sprejemom ustave leta 1991 živelo blizu 200.000 državljanov Slovenije, ki so se narodnostno opredeljevali drugače kot slovenska etnična večina ali kot tri, konec tega leta ustavne manjšine. To so bili Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, z danes več kot stoletnim tradicionalnim uradnim sobivanjem na Slovenskem, ter Nemci kot potomci etnosa s še daljšim zgodovinskim stažem, medtem ko preostali razmeroma maloštevilni pripadniki še drugačnega etničnega izvora niso imeli niti skupnostnih podlag. Še drugih manjšinskih narodnih skupnosti v Sloveniji ni. Slovenskim državljanom navedenih narodnih skupnosti pripadajo manjšinske pravice, ki so po mednarodnopravnih standardih človekove pravice. Hkrati zaradi njihovega dolgoletnega javnega prizadevanja doseči v Sloveniji kolektivno statusno priznanje pričakujemo, da Republika Slovenija tudi pravno obravnava ta segment svojih državljanov enakovredno. Ker spada pri nas urejanje tematike narodnega manjšinstva na ustavno področje, bi bilo vključevanje vanj vseh manjšinskih narodnih skupnosti v Sloveniji tudi edina primerna rešitev. Podlaga za uresničenje ustreznih ustavnih sprememb sta dokumenta: sporazum med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (2001) in deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (2011).

Podpisani se zato pridružujemo iniciativnemu odboru koordinacije neustavnih narodnih skupnosti in pozivamo državni zbor Republike Slovenije, da sproži postopek za dopolnitev ustave, tako da bi bile tudi te narodne manjšine poimenovane s svojim skupnostnim imenom in deležne manjšinskega statusa, sicer v odnosu do ustavno že priznanih, različno urejenega. Le s takim vključevanjem bi bil formalno dosežen nediskriminatoren položaj vseh narodnih skupnosti in enako spoštovano njihovo narodnostno dostojanstvo. Želimo verjeti, da sta samostojna država in večinska slovenska družba po treh desetletjih zorenja danes zmožni stopiti na pot umikanja zadržkov, ki so ju ovirali doslej, in prispevati k ustvarjanju okoliščin za uveljavljanje pravičnosti na tem področju ter s tem boljše družbe v celoti. Podpisani si bomo šteli v čast, če bosta država Slovenija in slovenski narod sprejela ta naš javni poziv s spoštovanjem in upoštevanjem.«

V Zvezi kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji pozdravljamo prizadevanja Sveta Evrope, ki bedi nad izvajanjem listine o manjšinskih in regionalnih jezikih, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija. Neodvisni strokovnjaki v nekajletnih intervalih obiščejo Slovenijo in sestankujejo tako s predstavniki narodnih skupnosti kot tudi s predstavniki države Republike Slovenije. Poleg tega v naši krovni organizaciji, ki jo sestavlja devet kulturnih društev, pozdravljamo in smo hvaležni za vso podporo, ki nam jo naklanja Republika Avstrija, ki se je s tako imenovanim Mockovim memorandumom iz leta 1992 zavezala, da bo iz zgodovinskih razlogov in odgovornosti podpirala razvoj avtohtone nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, ki se je ponovno pričela vključevati v javno življenje slovenske družbe v času demokratičnih sprememb po letu 1988. 25. junija 2021 smo tudi v naši organizaciji praznovali 30. obletnico ustanovitve države Slovenije, spomnili in čestitali pa smo tudi našemu najstarejšemu članskemu društvu Internacionalno društvo Most svobode – Freiheitsbrücke, ki je bilo istega dne leta 1991 vpisano v register Republike Slovenije. Naše organizacije so poleg dveh mariborskih društev še v Apačah, Ljutomeru, Celju, Kranjski Gori, Ljubljani in Kočevarji v Občicah pri Dolenjskih Toplicah. Naša zveza šteje skupno 2000 članov v posameznih društvih, po naši oceni pa je število pripadnikov nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji bistveno višje.

V novoustanovljeni delovni skupini za trajni dialog s predstavniki nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, ki ji predseduje minister za kulturo Vasko Simoniti, si bomo še naprej prizadevali za celostno reševanje manjšinske problematike, ki jo po našem prepričanju za prihodnja desetletja lahko rešimo tako, da sedem narodnih skupnosti vpišemo v ustavo Republike Slovenije.

Christian Lautischer

predsednik Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, Ljubljana