Nobeno presenečenje ni, da so naši pogledi uprti proti Bruslju. Sem ter tja iz Bruslja proti slovenskim oblastnikom poleti kaka puščica brez vidnih učinkov. Evropska komisija vztrajno ponavlja mantro o vrednotah, ki so temelj Evrope. Državljani Unije pa željno pričakujemo, da bo Bruselj v Slovenijo napotil bojevnika s klobukom, na katerem se bo na modri podlagi lesketalo 12 zlatih zvezdic. Živo si predstavljamo, kako bo podobno kot v prislovičnem spopadu pri O.K. Corralu hipno obračunal z našim kavbojskim samodržcem. Vendar takšnega dogodka ne bomo dočakali.

To se ne bo zgodilo, ker imamo o Bruslju napačno predstavo. Vsa neposredna odgovornost za dogajanja v Uniji je namreč na ramenih narodov Evrope, ki so pogodbeni ustanovitelji Evropske unije. Na tem temelji tudi pogodba o delovanju Unije. Evropska komisija poleg tega, da nadzira spoštovanje ustanovnih pogodb, poseduje izključno zakonodajno pristojnost le na petih področjih (carinska politika, ekonomska in monetarna politika, konkurenca, ohranjanje morskih bioloških virov, zunanja trgovinska politika). Enajst področij Unija ureja skupaj z državami članicami, osem področij je izključno v pristojnosti članic, pet področij pa članice urejajo na medvladni ravni v Evropskem svetu.

Bruselj zaposluje kakih 32.000 članov osebja, kar predstavlja dve diviziji uradnikov. Organizirani so v direktorate, izvršne agencije in službe, skupno v 53 takšnih organizacijskih enot. Preseneča, da ni vzpostavljeno sistematično spremljanje vseh področij temeljev Unije, zapisanih v 2. členu pogodbe, ki se glasi: »Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.« Pristojnost in odgovornost za uresničevanje teh vrednot je v domeni ustanoviteljic, ki se tega premalo ali sploh ne zavedajo. Na ravni Unije se s trdnostjo njenih temeljev sistematično ne ukvarja nobena služba, čeprav je uporabna vrednost sleherne zgradbe odvisna prav od trdnosti njenih temeljev.

To pojasnjuje, zakaj se politiki v Bruslju medlo in neorganizirano odzivajo na kršitve vrednot, ki predstavljajo temelje Unije. Za ta področja Bruselj, razen nadzora, nima neposrednih zakonskih pooblastil. Kršitelji očitno to dobro vedo. Uporaba sankcij iz člena 7 pogodbe o ustanovitvi Unije v primeru Madžarske potrjuje, da je res tako. Orban, Kaczynski in Janša tako očitno kršijo vrednote iz 2. člena pogodbe, da se to vidi iz vesolja. Kljub temu je v 3. členu pogodbe za takšne primere zapisana neverjetna popustljivost do kršilcev vrednot Unije. Tudi prizanesljivost do uničevalcev temeljev Unije neposredno ogroža njen obstoj.

Konferenca o prihodnosti Evrope je velika zagonetka. Ne verjamem, da bi med evropskimi politiki našli koga, ki ne ve, da v EU sistematično nihče ne spremlja uresničevanja temeljev Unije iz 2. člena pogodbe. Tukaj bi lahko našli prave odgovore na vprašanje, kako do Evrope po meri njenih državljanov. Verjamem v dobre namene organizatorjev konference o prihodnosti Evrope. Ne razumem pa, zakaj na državljane Unije naslavljajo vprašanja, na katera bi morali verodostojne odgovore podati evropski politiki sami.

Janez Krnc, Litija