Epidemija novega koronavirusa je mlade prizadela na zelo zahrbten način, pravijo na Mladinskem svetu Slovenije (MSS). Okrnjeno je bilo njihovo izobraževanje, osamosvajanje, pridobitev prvih zaposlitev, zaradi razmer so mladi odlašali z ustvarjanjem družine, zaradi visoke stopnje prekarnosti so med prvimi izgubljali svoje dohodke, predvsem pa so bili in so še okrnjeni njihovi socialni stiki, ki so nujni za razvoj zdravih in trdnih osebnosti. Posledice epidemije bodo ob neukrepanju dolgotrajne in katastrofalne, zato je mladim potrebno posvetiti dodatno pozornost in slišati njihove težave, opozarjajo na MSS.

Kot ugotavljajo, je epidemija izzive, s katerimi se že dlje časa soočajo mladi, še poglobila. Mladi se čedalje teže osamosvojijo, stanovanjski trg je prerasel vse meje razumnega, ujeti so v prekarnost, dela v netipičnem času in vse hujše duševne stiske.

Četrtina študentov razmišlja o samomoru

Raziskava NIJZ pokazala, da je kar četrtina študentov razmišljala o samomoru, raziskava Mladina 2020 pa, da se v današnjem času kar trikrat več mladih počuti osamljene kot v letih 2000 in 2010. Če se je v letih 2000 in 2010 okrog deset odstotkov mladih počutilo osamljene, se jih je v lanski raziskavi že kar trideset odstotkov, pri čemer je treba opozoriti, da je bila anketa izvedena še pred zaprtjem države zaradi epidemije.

Na Mladinskem svetu opozarjajo, da kljub velikim duševnim stiskam med mladimi še vedno nimamo urejenega zakona, ki bi urejal psihološko in psihoterapevtsko pomoč. Posledično je dostopnost pomoči ob duševnih stiskah pogosto otežena, zaradi česar se mladi zatekajo na zasebni trg, kjer te dejavnosti niso urejene.

Predstavniki mladih menijo, da se moramo poleg tega, da mladi nujno potrebujejo rešitve za blaženje duševnih stisk, vprašati tudi, zakaj so te težave sploh nastale. Mladi namreč po raziskavi Mladina 2020 želijo biti bolj avtonomni, pričakujejo manj pomoči družine ob reševanju prvega stanovanjskega problema, več se neformalno izobražujejo, da bodo čim lažje zaposljivi, bolj zdravo živijo, so bolj družbeno, kulturno in politično aktivni...

Prekarnost in stanovanjski problem

Po oceni Mladinskega sveta je ena ključnih ovir prekarni trg dela, ki pogosto ne omogoča osamosvajanja od svoje primarne družine. Slovenija je, kot opozarjajo, še vedno visoko nad povprečjem EU po stopnji prekarnosti mladih, po drugi strani pa se delež mladih, ki si želijo stalne zaposlitve, četudi v zameno za manjše plačilo, občutno povečuje.

Bistveno nad povprečjem EU smo tudi po številu mladih, ki delo opravljajo ob netipičnem času (v EU je takšnih delavcev med mladimi nekaj pod 50 odstotkov, v Sloveniji več kot 60 odstotkov). Težava, ki je s tem posredno povezana, je reševanje stanovanjskega problema, ki je zaradi večletne odsotnosti stanovanjske politike prerasel vse meje razumnega. Stanovanja so se v Ljubljani v petih letih podražila za kar 48 odstotkov, stanovanjski problem pa se je iz centrov razširil tudi izven urbanih središč, kjer ga pred tem ni bilo.

Med predsedovanjem EU več dogodkov za mlade

Na MSS upajo, da bo predsedovanje Slovenije Svetu EU vsaj nekoliko doprineslo k večjemu posluhu za mlade. Mladinski svet Slovenije, Mladinska mreža MaMa ter druge mladinske organizacije namreč ob tej priložnosti načrtujejo več aktivnosti v sodelovanju z različnimi deležniki. Glavna tema predsedovanja na področju mladine so državljanski prostori za mlade, v sklopu različnih aktivnosti pa bo naslovljen tudi vidik posledic covida.

Osrednji dogodek bo Evropska mladinska konferenca, ki bo potekala med 26. in 30. septembrom v Mariboru. Njen namen je oblikovanje predlogov za implementacijo devetega evropskega cilja mladih pod imenom 'Prostor in participacija za vse' in odpiranje prostora za dialog med odločevalci in mladimi. Evropska mladinska konferenca bo povezana tudi s trenutno najbolj aktualnim evropskim procesom, Konferenco o prihodnosti Evrope.

Mednarodni dan mladih, ki ga obeležujemo od leta 2000, je sicer namenjen opozarjanju na položaj, vlogo, pravice in dolžnosti mladih, pa tudi na izzive, s katerimi se mladi soočajo v obdobju prehoda v odraslost.