Ko me bodo policisti oziroma direktor dr. Anton Olaj prepričali s pozitivnimi dejanji, bom pač verjel. Pa ne gre za varianto a priori verjeti ali ne verjeti avtoriteti, kot je direktor policije. Gre za ravnanja, ki so ne samo zakonita, temveč tudi strokovna in upravičena. Tu ne mislim samo na nezakonite ukrepe, ki jih je policija izvajala v času omejitev gibanja, ustavno sodišče pa jih je odpravilo. Tudi ne gre samo za ta konkreten primer, o katerem govori direktor.

Mislim, da je zelo pozitivno, da dr. Anton Olaj javno prizna pravico vsakogar do svojega mnenja. Še bolj prav pa bi bilo, da bi to pravico uresničil. Bolj kot sklicevanje na resolucijo bi me prepričala izjava o obveznosti do ničelne tolerance do nacizma in sejanja sovraštva.

Vsekakor pa nisem oporekal pravici oziroma izvedbi nadzora. Nasprotno! Če kje, je nadzor v vojski in policiji več kot potreben. Tudi zunanji nadzor, ne le lasten. Pomislek sem izrazil glede signala, ki ga je direktor dal oziroma ga še daje. O zaupanju, ki je po lastnih ocenah oziroma meritvah priljubljenosti policije padlo, ljudje pač odločamo sami. O politizaciji policije pa naj kakšno mnenje podajo še strokovnjaki, politiki, mediji, pravosodje in še kdo. Ljudje bomo kot vedno sodili dejanja in ne le izjav. No, morda primerjalno oboje. Pa tudi čas in okoliščine, v katerih se ta dejanja izvajajo in kdo jih izvaja.

Miloš Šonc, Grosuplje