Kako se bo avtor šele razburil nad mojo trditvijo, da v tej tretjini letnega odtoka odpadne vode iz nepravilno in nezadostno delujočih kanalizacijskih omrežij, priključenih na čistilne naprave, v naravo dejansko neprečiščeno odteka tudi najmanj 50 odstotkov celotnega letnega onesnaženja! To trditev je mogoče namreč poenostavljeno prikazati in dokazati na podlagi primerjave kvocienta med dejanskimi ter izračunskimi letnimi količinami odstranjenega blata iz komunalnih čistilnih naprav.

Kanalizacijsko omrežje in čistilna naprava sta sestavna člena skupnega sistema, ki delujeta v medsebojni odvisnosti. Pomanjkljivosti in pogostih napak, storjenih v kanalizacijskem omrežju, ne more odpraviti ali popraviti niti najboljša čistilna naprava in obrnjeno. Načrtovanje in dimenzioniranje kanalizacijskih omrežij slovenski projektanti hudo podcenjujejo in jim zato (z zelo redkimi izjemami) pri načrtovanju ter gradnji strokovno sploh niso dorasli. Zatorej vsa naša pretežno hudo zastarela in zanemarjena kanalizacijska omrežja sploh ne morejo delovati pravilno in zadovoljivo v smislu stanja tehnike, kakor tudi ne v smislu za nas strogo obveznih veljavnih evropskih ter republiških strokovnih norm in predpisov.

Naloga kanalizacijskega omrežja je zbiranje in odvajanje onesnaženih komunalnih odpadnih voda na pripadajočo čistilno napravo, kjer se iz transportnega sredstva (vode) izločijo in ustrezno obdelajo organske ter mineralne sestavine. Proizvod čistilne naprave je okolju nenevarno in neškodljivo stabilizirano blato. Namesto cenene ponovne domače uporabe in prodaje tega osušenega blata kot gorivo ali gnojilo ga nesmiselno odstranjujemo v tujini za ogromne milijonske zneske (aktualna cena je namreč več kot 200 evrov na tono dehidriranega blata). Raje torej prepuščamo nepotrebne mastne zaslužke tujcem!

Potrebno obtežbo oziroma zmogljivost čistilne naprave določamo na podlagi skupnega števila populacijskih enot (PE). Skupno število PE se določa na podlagi vsote števil prebivalcev, ekvivalentnih enot obrti ter industrije, hotelskih postelj, sedežev v gostinskih obratih itd. Dobro delujoča čistilna naprava mora v skladu s strokovnimi normami na posamezno PE dnevno pridelati in obdelati 50 g trdnih snovi v stabiliziranem (na 78-odstotni delež vode v dehidriranem) blatu.

Iz kvocientov dejanskih letnih količin pridelanega in odstranjenega blata iz čistilne naprave in (na podlagi izračunov konkretnih števil PE) pripadajočih računskih letnih količin blata se lahko razberejo konkretni odstotki delovanja celotnih sistemov (kanalizacijskega omrežja in pripadajoče čistilne naprave). Ker so dejanski izkoristki delovanja pri nas praviloma v območju med 40 in 50 odstotki, je torej »razumljivo«, zakaj je »strokovnim nergačem« večinoma praktično onemogočen vpogled v »proizvodnje« podatke naših čistilnih naprav. Iz njih se namreč da jasno razbrati katastrofalne rezultate obratovanja, hudo naraščanje obratovalnih stroškov (na račun uporabnikov) in razmetavanje finančnih sredstev (pretežno na račun davkoplačevalcev), ki temeljijo na stagnaciji strokovnega znanja, pomanjkanju praktičnih izkušenj in izumiranju civilnega poguma slovenskih strokovnjakov.

Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana