Kljub 100-metrski oddaljenosti naše hiše od te proge slišimo ropot vlakovnih tovornih kompozicij, še posebej ponoči. Spomnim se tarnanja mojega pokojnega očeta, ki zaradi bolezni pogosto ni mogel spati in je štel vlake.
Ko hodim na Rožnik, vidim na cesti v Rožno dolino mnogo starih vil, zelo potrebnih obnove. Sprašujem se, zakaj, ko pa je večina Rožne doline posejana z lepimi, obnovljenimi in novimi vilami. Je to plod hrupa vlakov v neposredni bližini, ki odganja potencialne investitorje oziroma se lastnikom ne splača investirati v te stare objekte zaradi nižje vrednosti objekta zaradi bližine tirov?
Kot sem bral, naj bi bil ob protihrupni ograji tudi zeleni pas dreves z obeh strani. Na tej lokaciji živim že skoraj 60 let in spomnim se vsaj dveh smrtnih žrtev na omenjenih tirih. Trdim, da bodo ta ograja tudi pripomogla k varnosti meščanov.
Verjamem, da mnenje, da bi ta ograja razdelila ta del mesta, temelji na strokovni podlagi, ampak se sprašujem: komu je namenjeno mesto? Stroki ali prebivalcem s čim boljšo kvaliteto življenja v njem? Odgovor prepuščam bralcem in pristojnim odločevalcem.
Borut Leben, Ljubljana
