Pot čez Vršič je naš bralec, čigar podatke hranimo v uredništvu, začel na primorski strani, od koder se je z avtomobilom brez težav po spodobno vzdrževani cesti vzpel do vrha našega najvišjega prelaza. »Na gorenjski strani pa katastrofa. Občasne zaplate asfalta se izmenjujejo s tlakovanimi deli ceste, kocke in bankine se ugrezajo. Sredi nacionalnega parka je to nacionalna sramota,« je zgrožen. »Z gorenjske strani se je na prelaz drenjala neprekinjena kolona vozil, poleg avtomobilov in kolesarjev tudi avtobusi in celo veliki avtodomi, predelani iz tovornjakov, ki komaj obračajo v serpentinah,« opisuje in dodaja, da je komaj verjel svojim očem.
Leta in leta predlogov, sestankov…
Ljudi, ki se pritožijo županu oziroma občini Kranjska Gora zaradi stanja na cesti čez Vršič, ni malo, priznava kranjskogorski župan Janez Hrovat, vendar pa je cesta državna in jo upravlja Direkcija RS za infrastrukturo (Drsi). »Z bovškim županom Valterjem Mlekužem nama preostanejo le prizadevanja za ureditev razmer skupaj z drugimi deležniki. Predlogov, kako bi težave lahko uredili, je bilo ogromno, napredka pa ni. Še več, lokalni skupnosti sta po odločitvi inšpekcije, ker gre za zemljišča v lasti države, zdaj še izgubili pristojnosti na vrhu prelaza, kjer sta urejali promet, pobirali parkirnino in znesek porabili za mobilna stranišča in njihovo praznjenje ter odvoz smeti,« opisuje Hrovat.
Hrovat je spomnil na nekaj že predlaganih idej o ureditvi Vršiča. Med njimi je tudi ideja o gradnji predora, katere pobudnik je bil pred leti nekdanji bovški župan in poslanec Danijel Krivec. Predlagal je, da bi pod vrhom prelaza zgradili 1,3 kilometra dolg predor. Do vrha Vršiča bi se peljali le tisti, ki bi se na poti čez Vršič želeli ustaviti, tisti, ki bi jim prelaz služil zgolj za povezavo med Primorsko in Gorenjsko, pa bi se odpravili po krajši poti skozi predor. »Za uresničitev te ideje bi lahko v prihodnje pridobili tudi evropska sredstva za spodbujanje trajnostne mobilnosti,« meni Hrovat. Gnečo bi po njegovem lahko zmanjšali tudi z ureditvijo parkirišč, pretočnost pa bi pomagali zagotavljati s kombinacijo tabel in semaforjev, ki bi sporočali zasedenost parkirišč oziroma zgoščenost prometa na cesti. Vsekakor pa je treba okrepiti tudi javni prevoz, ki ga občini že zdaj sofinancirata. Da gre za skupno težavo in dolgoletna skupna prizadevanja obeh občin, pa opozarja bovški župan Valter Mlekuž.
Za pobiranje cestnine ni zakonske podlage
Med idejami za manj gneče je bila tudi uvedba cestnine, a so nam na Drsi v preteklosti pojasnili, da za to ni zakonske osnove. Ali se obeta sprememba zakonodaje, ki bi to omogočila, smo povprašali ministrstvo za infrastrukturo, od koder pa odgovora še nismo dobili. Da bodo lahko stvari vzeli v svoje roke, so bili prepričani v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), pravi Marko Pretner, vodja Infocentra Trenta, ki deluje v okviru zavoda. »Zakon o TNP iz leta 2010 predvideva posebne režime na vseh kategorijah cest na zavarovanih območjih, zaradi česar smo pričakovali, da bomo lahko omejevali promet glede na hrup, pobirali pristojbine in podobno. Vendar pa takih posebnosti krovni zakon o cestah ne omogoča. Razdrobljena zakonodaja predstavlja veliko težavo pri celostnem urejanju prelaza Vršič,« pravi.
»V zadnjih treh letih je bilo s skupnimi napori veliko storjenega na področju trajnostne mobilnosti pri obiskovanju gora, vključno z ozaveščevalnimi aktivnostmi,« pa je prepričan Igor Zakotnik iz zavoda TNP. Ponudba javnih prevozov se je ob razmahu pohodništva okrepila na celotnem območju Julijskih Alp kot tudi na vršiški cesti in v neposrednem zaledju, dodaja. Pretner pa dodaja, da je treba ponudbo javnih prevozov še prilagoditi uporabnikom.
