Razočaranje je bilo nepopisno. Slovenski košarkarji so po zadnjem zvoku sirene na tekmi za 3. mesto, na kateri niso bili kos Avstraliji in tako ostali brez želenega odličja, popadali na tla, se držali za glave in čez njih povešali brisače. Tako blizu so bili olimpijski slavi, da bo grenak priokus ostal še nekaj časa. »Dobro si ga bomo zapomnili in ga uporabili za dodatno motivacijo, saj ga ne želimo okusiti nikoli več,« je po tekmi razlagal kapetan Edo Murić. A kljub temu so slovenski reprezentanti hitro spoznali, kako velika stvar jim je uspela. In že pogledovali v prihodnost, v kateri se vidijo kot osvajalci še kakšnega odličja na velikih tekmovanjih.
Že začetek tekme za 3. mesto je dal slutiti, da to enostavno ni slovenski dan. V igri moštva selektorja Aleksandra Sekulića je bilo preveč napak, premalo zbranosti, znova preveč ubadanja s sodniškimi odločitvami. Na drugi strani je imela Avstralija izjemno razpoloženega Pattyja Millsa, ki je zadeval z vseh položajev in dosegel neverjetnih 42 točk in dodal devet asistenc. Slovenija rešitve za novopečenega člana Brooklyna v ligi NBA ni imela, prednost Avstralije pa je predvsem zavoljo njega naraščala iz četrtine v četrtino in se na koncu ustavila pri 14 točkah.
Z bolečino se je vsak od slovenskih košarkarjev spopadal na svoj način. Vlatko Čančar, denimo, je zajokal in se opravičeval soigralcem za slabo predstavo. »Moral bi narediti več,« je hlipal Čančar. Najbolj treznih misli je ostal Murić, ki je kapetansko opisal reprezentančno poletje. »Dali smo vse od sebe, a to ni bil naš dan. Avstralci so na drugi strani kaznovali vsako našo napako. Imeli smo en cilj, da se uvrstimo na olimpijske igre. Naredili smo veliko več od tega. Glave imamo pokonci. Smo nova generacija, pred nami je še vrsta lepih let. Ponosen sem na vsakega igralca posebej, ki si je vzel čas, pustil doma družino in branil slovenske barve. Ni nam uspelo do odličja, a nas bo to naredilo še močnejše. Naslednjič bomo še bolšji, to obljubim. Smo ponosni na doseženo in se lahko pogledamo v ogledalo. Borili smo se za vsako žogo, vsako sekundo vsake tekme. Delali smo napake, a nikoli obupali. To bo dobra šola za naprej. Igrali smo lepo košarko, nekaj časa so nas imeli celo za glavne favorite za zlato. Skratka, glave gor in v naslednje borbe.«
