Okoljsko škodljivo subvencioniranje e-koles iz Sklada za podnebne spremembe

hvala za izražene pomisleke o subvencijah za električna kolesa. Kot snovalec projekta in nekdanji zaposleni na Skladu za podnebne spremembe (Sklad) ministrstva za okolje in prostor (MOP) želim pojasniti ozadje ukrepa za subvencioniranje e-koles. Minister za okolje in prostor je ocenil, da je kadrovska ekipa Sklada neupravičena, zato se oglašam kot občan.

Prvotna ideja je bila, da bi se subvencionirala navadna in e-kolesa. Predhodni minister se je odločil, da naj se subvencioniranje izvaja le za e-kolesa. Po podatkih Evropske kolesarske zveze (European Cyclists' Federation) je razlika med izpustom CO

2

Subvencioniranju koles v Sloveniji so se izogibali, saj pomeni veliko kadrovsko obremenitev, ki smo jo na Skladu za podnebne spremembe rešili s prenosom izvajanja subvencioniranja na trgovce. Predviden znesek subvencioniranja e-kolesa je 600 evrov, namenjen naj bi bil nakupu mestnih in treking koles z mestno opremo. Prav tako je predvidena nižja subvencija za zložljiva e-kolesa in višja za »tovorna« e-kolesa. Zgornja meja za mestna in treking kolesa je določena malo pod ceno gorskega kolesa, ki sta ga razvili podjetji Domel iz Železnikov in Cult iz Logatca, v upanju, da se bodo lotili tudi mestnega kolesa. Predviden znesek subvencije je enoten, ker smo prepričani, da tako upoštevamo socialno komponento in dostop do električnih koles omogočimo vsem prebivalcem. Vsi izvajalci subvencioniranja (ponudniki koles) morajo biti vključeni v sistem odvoza odpadnih baterij. Moč mišic kolesarjev je različna, zato je že leta 2017 nekaj nevladnih organizacij MOP in druga ministrstva pozvalo, naj uvedejo subvencioniranje e-koles za invalide in gibalno ovirane. Prav tako ministrstvo za infrastrukturo skupaj z občinami načrtuje gradnjo kolesarskih stez tudi z EU-sredstvi, ki bodo med seboj povezale različne regije, na teh povezavah pa bo e-kolo še kako dobrodošlo za kolesarje s slabšo kondicijo, pa tudi za tiste, ki bi radi v službo prišli sveži, saj na delovnem mestu nimajo možnosti prhanja.

Gospod Matjaž Ferjančič meni, da je bolj smiselno vlagati v trajnostno mobilnost podjetij. Glede tega bi lahko debatirali, ne gre pa spregledati povezave (prihod na delo) med subvencioniranjem koles za občane in trajnostno mobilnostjo podjetij.

Minister za okolje in prostor je z izgovorom manjšega priliva sredstev v sklad zaradi covida-19 ukinil vrsto projektov, predvidene štiri milijone za trajnostno mobilnost podjetij je zmanjšal na 0,11 milijona in zaprl še nekaj razpisov, na primer izgradnjo lesenih stanovanj v Ljubljani in Mariboru. Z desetimi milijoni, ki jih je Stanovanjski sklad Republike Slovenije pridobil na razpisu MOP, bi bilo zgrajenih okoli 100 neprofitnih stanovanj v Ljubljani in 100 v Mariboru.

V javni in medresorski razpravi na ukrep subvencij za e-kolesa ni bilo pripomb, zato me čudi, da ima pripombo gospod Matjaž Ferjančič. Nekateri strokovnjaki medtem ugotavljajo, da več kot 30 odstotkov ukrepov nima zakonske podlage, na primer ukrep v zvezi z odpadnim blatom, ki nima neposredne zveze s podnebjem. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) jasno določa, kaj se lahko sofinancira s sredstvi sklada, in če se malo pohecam, bi bilo skladno z zakonom upravičeno sofinanciranje shujševalnih kur prebivalstva, saj bi tako ljudje proizvajali manj blata, poleg tega bi to dobro vplivalo na javno zdravje. Da ne bo pomote, problematiko blata je treba reševati, saj je tako okolijsko kot ekonomsko upravičena, vendar ni vezana na podnebne spremembe.

Gospod Matjaž Ferjančič, subvencioniranje e-koles je v luči naštetega minornega značaja, glede na kadrovsko zasedbo pa vas lahko pomirim – ukrep se ne bo izvajal, ker ni nikogar, ki bi skrbel zanj, čeprav je skoraj vse pripravljeno za zagon.