Poleti je največ novic prihajalo z gradbišč cest in železniških prog, kot sta bili na primer gradbišči Avtoceste bratstva in enotnosti in železniške proge Brčko–Banovići, kjer so se v glavnih vlogah pojavljale mladinske delovne brigade. Sestavljali so jih mladi prostovoljci obeh spolov in različnih družbenih slojev iz vse države, imenovali so se brigadirji. Poleg tega, da so s krampi, lopatami in samokolnicami pod vodstvom strokovnjakov pripravljali zemljišča za gradnjo infrastrukturnih objektov, so se med delovnimi akcijami tudi izobraževali, prirejali kulturne in športne prireditve ter se ob štetju žuljev še lepo zabavali in družili. Da zabava in druženje ne bi bila njihovi prednostni dejavnosti, česar so se nekateri tedanji voditelji bali, so uvedli in spodbujali tekmovalnost ter najboljše enote in posameznike nagrajevali s tedaj zelo uglednim in želenim nazivom »udarnik«. Po vrnitvi iz brigad so imeli ti mladi ljudje za celotno šolsko leto zadosti zanimivih tem za pogovore z vrstniki in obujanje spominov na brigadirske dni. Pri nekaterih od njih je zagotovo še danes tako, čeravno so že v zelo zrelih letih.
Pismo z mladinske proge
Bistarac, sredi julija 1946.
Dragi tovariši in tovarišice!
Sredi dela, ko ravnamo teren za gradnjo »Mladinske proge«, ko naša brigada izkopava in izravnava zemljo, kjer bo vozil vlak iz Brčkega do Banovićev, smo se vas, dragi tovariši in tovarišice, spomnili in vam pošiljamo borbene delovne pozdrave.
Ne morete si misliti, kako lepo nam je tukaj, kakšen red in tovarištvo vladata v naši brigadi! Lenuhov ni med nami!
Ko smo v soboto popoldne prišli na svoj delovni sektor, smo bili vsi veselo iznenadeni. Prostor, kjer je taborila naša brigada, je krasna jasa sredi gozda. Pred njo, da jih skoraj dosežeš z roko, leže grički, njive, travniki. V neposredni bližini so beograjska, hercegovska in kragujevačka brigada. Tekmovali bomo z njimi, da postanemo na koncu dela »Udarna« brigada. (…)
Sploh si ne morete predstavljati, kako svečan je bil ta naš prvi odhod na delo! Šli sta najprej I. in IV. četa in ostali dve sta jima kar zavidali.
Kljub temu, da je začel padati dež, smo nadaljevali z delom in nismo prenehali z delom vse dotlej, dokler nam ni tov. sanitetni referent strogo prepovedal nadaljnje delo.
Že v ponedeljek je bilo za svoje marljivo delo pohvaljenih pet mladincev in ena mladinka.
Tako smo pričeli z delom in tako bomo nadaljevali! Vam, ki delate na katerem koli obnovitvenem delu v Sloveniji, pri regulaciji Pesnice ali elektrifikaciji Bele krajine in Bloške planote, obljubljamo, da ne bomo zaostali za nobeno brigado, pa ne samo, da ne bomo zaostali, potrudili se bomo tako zelo, da se ob koncu druge zmene vrnemo v Ljubljano kot »Udarna« brigada. Tako bomo izpolnili obljubo, ki smo jo dali domovini in tov. Titu. (…)
Slovenski poročevalec, 25. julija 1946
Mladinske delovne brigade v Sloveniji
Lansko leto je bila v Sloveniji osnovana prva delovna brigada, ki je štela 600 mladincev. Sodelovala je pri obdelavi zemlje na Krškem polju in pri sekanju drv v Bohinju. Drugih večjih delovnih akcij, pri katerih bi sodelovale večje mladinske delovne enote, v letu 1945 ni bilo.
V prvem letu razmaha mladinske organizacije v svobodi pa so mladinske organizacije izvedle široke akcije: organizirale so pionirske kolonije za 6000 pionirjev in delovne akcije, pri katerih sodeluje 5000 mladincev in mladink.
Mladina Slovenije je vključena v več delovnih akcij. Med drugim pomaga pri gradnji proge v Borovnici.
Mladinske delovne brigade mesta Ljubljana so že v predkongresnem tekmovanju skoraj vsako nedeljo potovale na borovniško progo ter pomagale pri vseh delih v usekah, v kamnolomu, na nasipih, pri zasipanju bombnih lijakov i. t. d. (…)
Drugo veliko javno delo, pri katerem sodeluje mladina Slovenije, je gradnja avtostrade Ljubljana – Vrhnika. Cesta, ki je tekla že prej, bo sedaj razširjena in asfaltirana. Delovna sila za gradnjo avtostrade je bila zaradi pozno odobrenih kreditov zbrana precej na hitro ter jo še sedaj primanjkuje. Zato je pomoč mladinskih delovnih brigad pri tem delu toliko bolj važna. Sodelujeta več kot dve delovni brigadi mesta Ljubljana s 350 mladinci in brigada Julijske Krajine z 280 mladinci. Mladina dela na odrejenih sektorjih, s čimer je možen pogled, koliko dnevno napravi. Njeno delo obsega planiranje terena, čiščenje zemlje, rušenje hiš, ki so postavljene na trasi itd. (…)
Četrta akcija je regulacija reke Pesnice pri Ptuju. Vsa dela pri regulaciji reke Pesnice je začela izključno le iniciativna mladina. Predsedstvo vlade je na predlog mladinske organizacije odobrilo kredit pet milijonov dinarjev za pričetek dokončnega reguliranja rečne struge. (…)
Prihod mladinskih brigad v dolino Pesnice je vlil upanja obubožanemu prebivalstvu. Trdno so prepričani, da jim bo mladina pokorila reko. (…)
Poleg tega pomaga mladina graditi Otovac – Bubnjarci. To je zadnja še porušena proga v Sloveniji. Porušili so jo partizani po kapitulaciji Italije. (…)
To so akcije, pri katerih sodelujejo mladinske delovne brigade. Delovni efekt pri teh javnih delih prvotno ni bil najboljši. Člani delovnih brigad so srednješolci, nevajeni daljšega ročnega dela. Po nekaj dnevih pa se je situacija spreminjala, zlasti še po vrnitvi brigad iz Brčkega. Brčki graditelji so se takoj po vrnitvi v Slovenijo zelo številno vključili v slovenske delovne brigade ter odšli delati. Njihov prihod je bil obenem priliv pravega delovnega poleta, kakršnega so poznali mladinci na »Mladinski progi«. S seboj so prinesli dragocene izkušnje o organizaciji velikih delovnih akcij. (…)
Ljudska pravica, 8. avgusta 1946
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib