V njegovi ekipi dela 22 pravnikov, več kot 100 preostalih sodelavcev doma in v tujini pa išče sledi in pripravlja gradivo. Vsi delajo pro bono. Khalaf pravi, da se trudijo najti odgovore na tri bistvena vprašanja: kdo je bil lastnik amonijevega nitrata, ko je ladja s tem tovorom prispela v bejrutsko pristanišče, kdo je bil odgovoren za njegovo skladiščenje v hangarju 12 od konca leta 2014 in kako je 4. avgusta 2020 prišlo do eksplozije. Odvetniki so naročili izdelavo novega izvedenskega mnenja, ki razkriva, da v pristanišču ni eksplodiralo 2750 ton amonijevega nitrata, kot je bilo sprva rečeno, temveč le 564 ton, torej približno petina. Zato se zastavlja vprašanje, kaj se je zgodilo s preostalim amonijevim nitratom. Da bi razvozlala to uganko, je Khalafova ekipa britanske oblasti prepričala, da ustavijo likvidacijo podjetja Savaro, ki je eksploziv kupilo julija 2013. Mediji so namreč v začetku leta odkrili povezave tega podjetja s tremi sirskimi poslovneži, ki so v tesnih stikih s sirskim režimom. Če bodo kljub pritiskom libanonskih politikov uspeli najti odgovore na zastavljena vprašanja in poiskati resnične krivce, bo to ne le zadoščenje za svojce žrtev, temveč tudi neki nov temelj zaupanja v tako rekoč že padli državi, je prepričan Khalaf. V Bejrutu namreč že primanjkuje elektrike, zmanjkuje vode in goriva, v bolnišnicah zdravijo le ljudi, ki zdravljenje lahko plačajo vnaprej, otroci, katerih starši si tega ne morejo privoščiti, pa umirajo.

Melhem Khalaf odvetnik odvetniška zbornica Bejrut eksplozija amonijevega nitrata Libanon