Poslanka z moškim imenom

S tem je ubrala pionirsko pot med nemškimi poslanci, tega pred njo ni storil še nobeden od njih. Tedaj je predsedujoča deželnemu zboru, Ilse Aigner iz vrst Krščansko-socialne unije, izjavila, da jo bo poslej nagovarjala kot žensko, ne glede na njen pravni status. Na naslednji seji deželnega zbora je Aignerjeva poslance obvestila o spremembi in jih prosila, naj v osebnih pogovorih Gansererjevo nagovarjajo z gospo, uradna pošta pa naj do zaključka zakonsko predpisanih postopkov za spremembo imena pri spremembah spola še vedno prihaja na njeno staro, torej moško ime, vendar naj se ne naslavlja z gospodom. Aignerjeva je takšno odločitev utemeljila s tem, da mora upoštevati veljaven zakon in da je Gansererjeva že sprožila ustrezne pravne postopke. Avgusta 2019 pa je Gansererjeva sporočila, da ne bo nadaljevala postopka za spremembo imena in uradno zapisanega spola, ker je ta v skladu s pogoji, ki jih določa zakon o transspolnih osebah, zanjo ponižujoč. »Ne bom šla pred sodnika in odgovarjala na najbolj intimna vprašanja o svojem zgodnjem otroštvu, spolnih preferencah, svoji partnerici, da bo on lahko v imenu države odločil, da sem ženska, kar sem v resnici že ves čas bila,« je pojasnila svojo odločitev. Zakon, ki je bil sprejet leta 1981 in ga je s svojimi odločitvami precej oklestilo že ustavno sodišče, namreč med drugim še vedno določa, da sta za spremembo uradnega spola in imena potrebni dve psihološki izvedenski mnenji (ki prosilca staneta okoli 3000 evrov) in da se o tem odloča na sodišču. Kot vse kaže, bo tako na volilnih lističih 26. septembra še vedno zapisano »mrtvo« moško ime poslanke, z njenim ženskim imenom v oklepaju.