Že kakšen dan pred polfinalno temo olimpijskih iger med košarkarji Francije in Slovenije se je zdelo, da skorajda ni človeka, ki ne bo spremljal športnega dogodka, o katerem bodo ljudje gotovo govorili še desetletja. Očitno je ob povsem neprimerni uri za ogled športne tekme večina pesti za košarkarje stiskala doma in v službah. Globoko v zgodovino so že potisnjeni časi Bojana Križaja, ko so ustavljali proizvodnjo in prekinjali pouk, da si je ljudstvo lahko ogledalo njegovo smučanje med slalomskimi količki. Včeraj se kaj takšnega ni zgodilo. Sredi delovnega dne lokali v središču Ljubljane niso ravno pokali po šivih, čeprav so bili nekateri zelo dobro obiskani. Televizorji so bili sicer prižgani, mize dobro zasedene, a še zdaleč ne tako kot ob najbolj znamenitih športnih uspehih.
Na Petkovškovem nabrežju so bile na primer na terasah lokalov postavljene televizije, a tako velike gneče, kot jo je mogoče tam opaziti marsikakšen petek, vseeno ni bilo. Kljub temu je lokale obiskalo precej košarkarskih navdušencev, da so bila zasedena tudi »stojišča«, ob najbolj napetih trenutkih pa je bilo kar nekaj gneče. Vzdušje se je zdelo še posebno glasno v Knafljevem prehodu, kjer je znani lokal, ki ponuja ogled športnih tekem na več televizijah, obiskala tudi skupina francoskih navijačev. Potem ko so med tekmo tako navijači Luke Dončiča kot Rudyja Goberta na drugi strani živčno vzdihovali, si grizli nohte in vzklikali ob uspešnih akcijah svoje ekipe, so se na koncu vselili gostje iz Francije.
Nekaj navijaškega vzdušja je bilo tudi na Novem trgu, kjer je svoj olimpijski studio postavil Val 202, zraven pa so si nekateri z navijaškimi rekviziti v rokah na velikem zaslonu ogledali tekmo. Med spremljanjem izjemno napete tekme tudi ob Ljubljanici živčnosti ni manjkalo, potem ko je Nicolas Batum blokiral odločilno polaganje Klemnu Prepeliču, pa je zavladala tišina in zdelo se je, da je bila Ljubljana zavita v žalost. Prav gotovo to velja za navijača Aljaža, ki je težko skrival solze. Prepričan je bil, da bo Slovenija zmagala, nato pa je s sklonjeno glavo odšel v bližnjo picerijo, kjer je lahko premlel, kaj se je zgodilo, in se zraven okrepčal. aro
